»Dokazano je, da dolgotrajna večja vznemirjenost in motnje spanja zaradi hrupa predstavljajo resno grožnjo zdravju. Med možnimi posledicami se najpogosteje navajajo ishemične bolezni srca, v novejšem času pa strokovnjaki opozarjajo tudi na večjo verjetnost pojava kapi in diabetesa,« pojasnjuje dr. Sonja Jeram z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer ljudem v urbanih okoljih svetujejo, da se čim večkrat odpravijo na sprehod in rekreacijo v mirnejše okolje parkov in zelene okolice mesta. Tam se bodo lažje sprostili in obnovili telesne funkcije, ki so pomembne za ohranjanje zdravja in dobrega počutja ljudi.
Parki v mestnem okolju in ohranjena naravna območja predstavljajo neprecenljivo bogastvo, so na inštitutu opozorili tudi udeležence strokovnega srečanja ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu s sloganom Brez hrupa živimo bolje in jih poskušali spodbuditi k bolj aktivnemu sodelovanju in ukrepanju za zmanjšanje obremenjevanja prebivalcev s hrupom. Zmanjšanje je še zlasti pomembno v prostorih, kot so vrtci, šole in zdravstvene ustanove.
Škodljiv nočni hrup
Med negativne učinke okoljskega hrupa na zdravje ljudi sodijo: poškodbe sluha, motnje spanja, vznemirjenost, zmanjšanje učinkovitosti pri delu ali učenju, motnje pri pogovoru, vpliv na delovanje srčno-žilnega sistema, psihofiziološki učinki in vpliv na socialno vedenje. Pri posebej ranljivih skupinah ljudi, kot so starejši, otroci, slepi, ljudje s poškodbo sluha, bolj občutljivi ljudje ali osebe z duševnimi motnjami, so vplivi na počutje navadno večji.
Strokovnjaki pojasnjujejo, da pri stalni izpostavljenosti hrupu, katerega raven ne presega povprečne ekvivalentne vrednosti 70 dBA, poškodb sluha ne pričakujejo, prav tako ne pri višji ravni hrupa okoli 75 dBA, če smo hrupu izpostavljeni manj kot osem ur na dan. Če pa smo izpostavljeni vsak dan eno uro hrupu 85 dBA, pa to že lahko predstavlja možnost za okvaro sluha.
Še zlasti je škodljiv nočni hrup, ki moti spanje, ki je predpogoj za dobro fiziološko in mentalno zdravje. Poleg neposrednih učinkov, kot so nemirno spanje, spremembe krvnega tlaka in hitrosti bitja srca, so pomembni tudi sekundarni učinki, kot so utrujenost, depresivno počutje in zmanjšana učinkovitost pri delu. Za dober spanec oziroma počitek hrup v prostoru v nočnem času ne sme presegati 30 dBA .
Izguba milijonov let življenja
Potencialno prizadetost prebivalcev, ki so v svojih bivalnih prostorih izpostavljeni okoljskemu hrupu, ocenjujemo z bremenom bolezni, ki podaja število izgubljenih zdravih let življenja. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da prebivalci v zahodnih državah Evropske unije vsako leto izgubijo zaradi hrupa več kot milijon zdravih let življenja.
»Podatki kartiranja hrupa cestnega prometa kažejo, da je v Ljubljani skoraj 57 odstotkov vseh prebivalcev izpostavljenih letnemu povprečju hrupa nad 55 dBA. V Berlinu je primerljivi ravni hrupa izpostavljenih le 20 odstotkov prebivalcev. Preliminarno smo v Ljubljani ocenili delež akutnega srčnega infarkta, ki predstavlja življenjsko ogrožajoče stanje zaradi izpostavljenosti hrupu cestnega prometa, in ugotovili, da lahko od vseh primerov akutnega srčnega infarkta v našem glavnem mestu hrupu cestnega prometa pripišemo skoraj dva odstotka primerov te bolezni. V enem letu je to izguba približno štirih zdravih let življenja. Breme bolezni pa je bistveno večje zaradi dolgoročnega poslabšanja zdravja, katerega vzrok sta velika vznemirjenost (izguba 500 zdravih let življenja) in resne motnje spanja (izguba 1000 zdravih let življenja),« je navedla dr. Sonja Jeram in opozorila, da bi morali v Sloveniji čim prej izdelati operativne programe varstva pred hrupom za vsa območja v državi, za katera so že izdelane strateške karte hrupa, poskrbeti za javni dostop do vseh podatkov ter vzpostaviti enotni sistem spremljanja in reševanja pritožb občanov zaradi hrupa. Hiter odziv in transparentna informacijska politika namreč zmanjšata sicer prisotno jezo in vznemirjenost prebivalcev.
Slišim, a ne razumem
Tudi udeleženci mednarodne konference o naglušnosti Slišim, a ne razumem, ki so jo v sodelovanju z ljubljansko pedagoško fakulteto pripravili na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, so ugotavljali, da se število ljudi, ki se soočajo z izgubo sluha, drastično povečuje in je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije doseglo že 360 milijonov oziroma 5,3 odstotka svetovne populacije. Ker pa je izgubo sluha kljub njeni pogostosti izjemno težko prepoznati in se jo pogosto zazna šele, ko se pojavijo težave v razumevanju sogovornikov, so se tudi na konferenci posvetili predvsem pomenu zgodnje obravnave oseb z izgubo sluha, še posebej odrasle populacije, pa tudi možnosti učinkovitega preprečevanja izgube sluha ter vplivov, ki jih ima izguba na posameznika.
Opozorili so, da je izguba sluha najpogostejša senzorna okvara na svetu in da je mogoče veliko vzrokov za izgubo ob pravočasni obravnavi in rehabilitaciji odpraviti ali jih vsaj omiliti, preostale pa uspešno rehabilitirati.
Strokovnjaki opozarjajo, da je med to populacijo tudi veliko število otrok in mladostnikov in da se bo število teh še hitreje povečevalo tudi zaradi preglasnega poslušanja glasbe. Prav na to so že pred dvema letoma opozorili tudi na NIJZ, kjer so izvedli študijo o navadah slovenskih mladostnikov in njihovem poslušanju glasbe z uporabo prenosnih predvajalnikov glasbe. Rezultati ankete, v kateri je sodelovalo 1635 mladostnikov, so pokazali, da kar petina mladostnikov s svojimi navadami poslušanja tvega, da bo pri njih prišlo čez leta do poškodbe sluha.
Sicer pa naj bi se po predvidevanjih strokovnjakov s težavo izgube sluha leta 2025 spoprijemalo že okoli 900 milijonov ljudi, od tega kar 10 odstotkov prebivalcev v Evropski uniji. S staranjem prebivalstva se bo verjetnost izgube sluha le še povečevala. Kot še ugotavljajo, blaga okvara, torej izguba sluha na nivoju 25 dB, že danes pesti 16 odstotkov odraslih v starosti od 18 do 85 let, kar pomeni, da se s težavo srečuje več kot 71 milijonov prebivalcev EU. Od teh jih ima 55 milijonov izgubo sluha v govornem območju, kar pomeni, da potrebujejo za uspešno komunikacijo ustrezne slušne pripomočke. Kar 30 milijonov ljudi, ki izgubo imajo, pa v obravnavo ni vključenih.