Tožbe so sledile več opozorilom
Evropska komisija tako že od leta 2012 opominja Slovenijo, da se je preveč ležerno lotila odvažanja ogromne količine gum iz gramoznice v Lovrencu. Odlagališče je med drugim sporno tudi zato, ker je v neposredni bližini visokonapetostne električne napeljave in enega največjih sladkovodnih virov v državi. Ultimata, da mora biti sanacija končana najkasneje do maja 2013, Slovenija ni spoštovala. Evropski komisiji zato ni preostalo drugega, kot da našo državo toži na evropskem sodišču v Luksemburgu. Najnižja pavšalna denarna kazen, ki nas lahko doleti, znaša dobrega pol milijona evrov, dejanska višina pa bo odvisna od resnosti okoljskega problema ter trajanja kršitve. Sodišče se lahko odloči tudi za izrek dnevne denarne kazni, ki znaša tudi do 36.000 evrov.
Podobna je tudi zgodba s težkimi kovinami onesnaženega zemljišča v Bukovžlaku, za katerega bi moralo ministrstvo za okolje do januarja letos pripraviti program sanacije, vendar so se postopki zaradi inšpekcijskih pregledov zavlekli. Pred nekaj dnevi pa so na ustni obravnavi na sodišču v Luksemburgu predstavniki ministrstva izvedeli, da lahko država v naslednjih mesecih že pričakuje sodbo in takoj zatem še tožbo za določitev denarne kazni. Ta v vsakem primeru ne bo nizka, saj lahko za vsak dan kršitve danih zavez sodišče državi dosodi plačilo dobrih 10.000 evrov. Če torej država ne bo pohitela, ji v primeru obsodbe za Bukovžlak in Lovrenc grozi kazen več milijonov evrov.
Država bo milijonsko sanacijo Bukovžlaka prevzela nase
Zato je vlada včeraj ministrstvu za okolje in prostor naložila pripravo programa ukrepov za sanacijo zemljišča v Bukovžlaku, medtem ko naj bi bili program sanacije in sredstva za 4,5 milijona evrov vredno sanacijo gramozne jame v Lovrencu že na voljo. Odločitev o sanaciji zemljišča v Bukovžlaku je zelo pomembna tudi še z enega vidika, saj bo za državo imela nedvomno velike finančne posledice: inšpekcija za okolje in naravo je namreč po več mesecih preiskav ugotovila, da se ne da s prstom pokazati na osebe, ki so na sporno odlagališče v Bukovžlak vozile odpadke z območja stare Cinkarne, in da mora zato odgovornost in stroške sanacije prevzeti država.
Sanacija pa zagotovo ne bo poceni, saj je po oceni geologov na skoraj 31.000 kvadratnih metrih travnika odloženih okoli 100.000 kubičnih metrov različnih odpadkov, v glavnem zemlje. Zgolj za občutek: podjetje Stonex je od celjske občine za sanacijo 13.600 kubičnih metrov onesnažene prsti na območju stare Cinkarne v Celju prejelo več kot milijon evrov. Če bi stroški sanacije odlagališča v Bukovžlaku znašali približno toliko, bi država morala odšteti skoraj osem milijonov evrov.