Doslej smo imeli enotno ureditev. Če se je pojavil predlog za odobritev pridelave določene gensko spremenjene sorte, so o tem odločale vse države članice. Toda v zadnjih 17 letih je bila odločitev vedno nevtralna ali proti, saj je bila prva in zadnja gensko spremenjena sorta za pridelovanje v EU odobrena leta 1998.
Nastala je nevzdržna situacija, ker nekatere države članice (Avstrija, Slovenija, Madžarska, Luksemburg, Malta, Grčija in včasih Nemčija ali Francija) stalno blokirajo odobritev posameznih vlog za pridobitev dovoljenja za pridelovanje GSO brez vsakršnih znanstveno utemeljenih razlogov, ki so bili pogoj za takšno odklonilno mnenje. Toda EU je namesto resne debate o »strahovih GSO« iznašla smernico, ki posameznim državam članicam omogoča, da lahko omejijo oziroma prepovedo pridelovanje GSO na svojem ozemlju, in to brez utemeljenih znanstvenih razlogov. Torej, uzakonja izključno politične odločitve o strokovnih zadevah. Je pa ta smernica v bistvu zelo dobrodošla za države članice (in teh ni malo), ki so naklonjene pridelovanju GSO. Članice EU, ki jih je strah GSO, jih namreč ne bodo več blokirale pri uvajanju sodobnih rastlinskih sort v kmetijsko prakso.
V skupini za pripravo še enega zakona, ki bo prepovedal pridelavo GSO v Sloveniji, ni nikogar z vaše fakultete, čeprav se profesionalno ukvarjate z žlahtnjenjem in biotehnologijo.V to skupino so prijazno povabili tudi biotehniško fakulteto. V dogovoru z dekanom in drugimi sodelavci s tega področja sem se udeležila prvega sestanka. Žal pa sem že takoj po prvih besedah kmetijskega ministra Dejana Židana spoznala, da je odločitev znana vnaprej, torej prepoved GSO, le še uzakoniti jo je treba. Minister je sicer pojasnil, da je to zapisano v resoluciji našega parlamenta in da le izpolnjuje naložene zahteve.
Sodelovanje v komisiji sem odklonila, ker je politična odločitev že sprejeta in ker očitno ne potrebujejo strokovnega mnenja ali strokovne presoje, ki bi jo lahko ponudila biotehniška fakulteta.
V Sloveniji imamo že tri delovna telesa, ki se ukvarjajo z GSO. Je bila ustanovitev komisije za pripravo zakona sploh potrebna?Po veljavnem zakonu o ravnanju z GSO pri nas delujejo dve znanstveni in ena strokovna komisija za vprašanje GSO. Znanstveni komisiji, ki ju sestavljajo eksperti z različnih področij, se ukvarjata s konkretnimi primeri, strokovna komisija, ki jo sestavljajo znanstveniki, predstavniki javnosti in gospodarstva, pa obravnava splošna vprašanja, povezana z GSO. Po mojem poznavanju (dva mandata sem bila predsednica komisije za sproščanje GSO) kmetijskega ministra ali kmetijskega ministrstva ne zanima strokovno mnenje teh specializiranih teles za vprašanja GSO. Odločajo se sami, z vnaprej znano politiko. tat
