Potem ko prejšnji teden glavnega dobitka igre na srečo eurojackpot, ki je znašal 62 milijonov evrov, niso izžrebali, je tokrat predvideni znesek glavne nagrade narasel na rekordnih 75 milijonov evrov. »Če se tudi ta petek zgodi, da dobitne kombinacije ne bo vplačal nihče, bo prihodnji teden znesek najverjetneje presegel zgornjo mejo 90 milijonov evrov,« je povedala Mateja Slamnik Kos iz Loterije Slovenije in dodala, da se v tem primeru presežek prerazporedi v nižje dobitke. Jeseni so pri eurojackpotu začela veljati nova pravila, ki dovoljujejo najvišjo nagrado v višini 90 milijonov evrov.
2200 luksuznih avtomobilov ali 122 stanovanj
75 milijonov evrov je za mnoge nepredstavljiva količina denarja. To je približno toliko, kolikor si država vsako leto obeta dodatnega denarja od uvedbe davčnih blagajn. Za ta denar lahko denimo kupimo kar 122 petsobnih stanovanj v središču prestolnice ali pa več kot 2200 avtomobilov mercedes razreda C. »Možnosti, kaj narediti s takšnim zneskom, je ogromno,« je dejala mag. Katja Pogorevc Zidarič, vodja investicijskega svetovanja pri Alti, in dodala, da lahko nagrajenec pri takšni količini denarja dobro živi že zgolj od obresti. »Pri enoodstotni letni obrestni meri so obresti, brez davkov, kar 750.000 evrov na leto.«
Srečnež bi skoraj z lahkoto kupoval tudi državno srebrnino. S slabo polovico nagrade bi lahko kupil večinski delež podjetja Žito, ki ga je pred dnevi od države kupila hrvaška Podravka za okoli 33 milijonov evrov. Na dražbi se bo v sredini prihodnjega meseca ponujalo tudi zemljišče nad predorom Markovec, z odličnim pogledom na morje, izklicna cena, ki bo šla v smeri zniževanja, pa bo pri 400.000 evrih. Dobitnik glavne nagrade eurojackpota bi lahko kupil kar 188 takšnih parcel.
Da bi s povprečno slovensko plačo, ki je februarja znašala slabih 990 evrov neto, zaslužili 75 milijonov evrov, je nemogoče. Za tak kup denarja bi s povprečno plačo morali delati 6300 let. Povedano drugače – rekordna nagrada petkovega eurojackpota znaša več kot 75.000 povprečnih slovenskih neto plač.
Nagrajenec pa ni edini, ki bi si s tem denarjem opomogel, pridobila bi tudi občina, iz katere prihaja, saj od dobitka pobere petnajstodstotni davek. To bi v primeru petkove nagrade pomenilo dobrih 11 milijonov evrov, kar je več, kot znašajo letni proračuni nekaterih manjših občin v Sloveniji.
Vplačana že več kot četrtina vseh kombinacij
V eurojackpotu poleg Slovenije sodeluje še 15 evropskih držav. Nazadnje so se jeseni pridružile Madžarska, Slovaška in Češka, kar je pomenilo dodatnih 25 milijonov potencialnih igralcev, s čimer je glavni dobitek postal še bolj nedostopen. Takrat so organizatorji spremenili tudi pravila igre, ki so po eni strani poskrbela za višji glavni dobitek, po drugi pa so znižala možnost, da se slednji sploh izžreba.
V igri eurojackpot je treba pravilno napovedati pet števil v izboru od 1 do 50, nato pa še dve števili v izboru od ena do deset. Pred jesensko spremembo so se igralci v drugem delu igre lahko odločali med števili od ena do osem. Na prvi pogled sprememba ni velika, vendar se je s tem verjetnost za pravilno napoved vseh sedmih števil zmanjšala z ena proti 59,3 milijona na ena proti 95,3 milijona. Precej verjetnejše od tega, da nekdo zadane dobitno kombinacijo na eurojackpotu, je, da ga Rimskokatoliška cerkev povzdigne v svetnika. Kot smo že pisali v Dnevniku, je verjetnost tega ena proti dvajset milijonov, verjetneje pa je, da vas zadene strela (ena proti tristo tisoč).
»V minulih dneh je bila vplačana že več kot četrtina vseh možnih kombinacij,« je še povedala Slamnik-Kosova. Glavni dobitek eurojackpot je bil do zdaj vplačan enaindvajsetkrat: devetkrat v Nemčiji, petkrat na Finskem, dvakrat v Sloveniji in na Danskem, po enkrat pa na Norveškem, v Italiji in na Hrvaškem.
