Zunajparlamentarna stranka Zares, ki trenutno sploh nima predsednika, se še ne bo samoukinila. Prejšnji teden so se namreč dogovorili, da bodo v prihodnjih mesecih ocenjevali politično situacijo v Sloveniji, odločitev glede nadaljnjega obstoja stranke pa bodo sprejeli do konca leta.
Konec lanskega leta so o razpustitvi stranke razmišljali tudi v Državljanski listi. A se za to potezo na izrednem kongresu v koči društva Lovrenc v Dolenji vasi pri Cerknici (v preteklosti so svoje kongrese sklicevali v enem od dražjih ljubljanskih hotelov), ki se ga je udeležilo le okoli 20 članov, niso odločili. Ocenili so namreč, da so lahko tudi v prihodnje pomemben politični dejavnik v državi. Nekdanji poslanec Bojan Starman, ki ga na kongresu sploh ni bilo, pa je ostal na čelu DL. Kot nam je dejal, je stranka zdaj uredila finančne zadeve, v prihodnjih dneh pa jih čaka pogovor, kako naprej. Da bi stranko ukinili, ne razmišljajo več. Raje se bodo začeli ukvarjati s programskimi vprašanji.
Od vzpona do padca
Tako Zares kot Državljanska lista sta bili v preteklosti pomembna politična akterja. Stranka Zares je svojo zgodbo o uspehu zabeležila na državnozborskih volitvah leta 2008, ko je pod vodstvom Gregorja Golobiča dobila devet poslanskih mest, nato pa je postala druga največja vladna stranka. Na predčasnih volitvah čez tri leta se ji v parlament s komaj 0,65 odstotka glasov ni več uspelo uvrstiti. Po prepričanju nekaterih je Zares pokopala afera Ultra, drugi ocenjujejo, da so bili bolj rušilni notranji spopadi glede TEŠ 6.
Državljanska lista z Gregorjem Virantom na čelu je na političnem prizorišču zasijala leta 2011. Čeprav se ji je takoj po ustanovitvi obetal še mnogo boljši rezultat, osem poslanskih mandatov vendarle ni bil slab izkupiček. Postala je druga največja stranka v Janševi vladi, po njenem razpadu pa je vstopila v koalicijo Alenke Bratušek. Na lanskih predčasnih volitvah je pristala tam, kjer je pred tremi leti Zares – na 0,64 odstotka.
V zadnjih dvajsetih letih so sicer izbris iz registra strank zahtevale štiri stranke: leta 1995 Narodna demokratska stranka, čez pet let Slovenska obrtno-podjetniška stranka – Stranka centra, leta 2004 Nova stranka in lani Socialdemokratska stranka Slovenije.
Letos izbrisanih šest strank
Precej več izbrisov kot na zahtevo strank samih se je doslej zgodilo po uradni dolžnosti – dvajset. Zakon o političnih strankah določa, da se postopek za izbris iz registra po uradni dolžnosti začne, če stranka dvakrat zaporedoma ni sodelovala vsaj na enih od volitev v državni zbor, v organe lokalnih skupnosti ali v evropski parlament. Registrski organ ob vsakih volitvah preverja, katere politične stranke so na njih sodelovale in katere ne. Po lanskih treh volitvah je bilo zaradi omenjenega kriterija v začetku letošnjega leta po uradni dolžnosti izbrisanih šest strank: Neodvisna štajerska stranka, Ljubljana, moje mesto, Stranka za skladen razvoj, Istrski demokratski zbor, Republikanci Slovenije in Mladi za Izolo. Trenutno je v Sloveniji registriranih 85 strank.
Zares je na državni ravni nazadnje sodeloval na lanskih evropskih volitvah, na katerih je zbral slab odstotek glasov. Pred državnozborskimi volitvami so se njegovi predstavniki pogovarjali o oblikovanju skupne liste z Zavezništvom AB, a do dogovora ni prišlo. Na listi ZaAB so tako kot posamezniki sodelovali le nekateri njihovi člani, v parlament pa ni bil izvoljen nihče izmed njih. Na oktobrskih lokalnih volitvah je bila stranka Zares prisotna v nekaj več kot desetih občinah, ponekod samostojno, drugje skupaj z ZaAB.
