Skupini podjetnikov in nekdanjih igralničarjev iz Hita in Casinoja Ljubljana, zbranih okoli Janka Cerarja, je v zadnjih petih letih uspelo zgraditi zapleteno mrežo podjetij, ki se razprostira od Srbije, prek Slovenije in konča v Luksemburgu. Z obljubami o večdesetmilijonskih dobičkih, ki jih bodo prinesli nov televizijski kviz, energetski kristali, sončne elektrarne nad železniškimi tiri in sistem za ravnanje z odpadki v gospodinjstvu, so od nekaj več kot tisoč različnih nepoučenih vlagateljev zbrali najmanj 20 milijonov evrov. Ta denar je po naših analizah v večji meri končal v neznani luksemburški družbi Sidora ter pri Cerarju, ki se med potencialnimi vlagatelji prestavlja kot inovator.
Ena od ključnih družb znotraj verige je Zlati procent. Pred investiranjem vanjo je v zadnjih štirih letih vlagatelje večkrat opozorila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), a so očitno vlagatelji opozorila preslišali. Sedaj pa so posle med Zlatim procentom, luksemburškimi družbami in nekaterimi drugimi podjetji v Sloveniji začeli pregledovati tudi kriminalisti. Ljubljanska policijska uprava (PU) zaradi suma gospodarskih kaznivih dejanj namreč vodi predkazenski postopek zoper najmanj dve od skupno več kot deset povezanih podjetij. Kaj konkretno preiskujejo, nam na PU Ljubljana zaradi tajnosti predkazenskega postopka niso želeli razkriti.
Televizijski kviz ali kako dobiti milijone od vlagateljev
Največ prihrankov so vlagatelji po naših analizah vložili v družbo S & G Media, ki naj bi razvijala nov televizijski kviz Stop & Go, ter Zlati procent. Slednji naj bi deloval kot neke vrste naložbeni holding, prek katerega lahko vlagatelji razpršijo tveganja in naenkrat vstopijo v več domnevno perspektivnih podjetij. Zlati procent ima v lasti po 10-odstotni delež v vsaki od posameznih družb, a vse te naložbe še zdaleč niso vredne nekaj deset milijonov evrov, kot skušajo tržniki prepričati potencialne vlagatelje. Tudi Zlati Procent v te družbe ni vložil milijonskih zneskov, temveč zgolj po nekaj tisoč evrov.
Največji met je druščini, zbrani okoli Cerarja, uspel s televizijskim kvizom Stop & Go, saj so s prodajo njegovih delnic zbrali skoraj 20 milijonov evrov. Kviz bi morali danes sicer že predvajati v 20 evropskih državah, njegova lastnica, družba S & G Media, pa bi morala samo lani ustvariti več deset milijonov evrov prihodkov. A dejstva so daleč od napovedi, s katerimi so premamili vlagatelje. Namesto 29,1 milijona evrov čistega dobička, ki so ga v S & G Media napovedovali med letoma 2011 in 2013, so ga ustvarili zgolj 1748 evrov. Poleg tega družbi dlje od pilotne oddaje ni uspelo priti, najnovejša objava na spletni strani družbe pa sega v leto 2012. Torej približno v čas, ko so v družbi zaključili javno prodajo delnic. Iz dokumentov, ki smo jih uspeli pridobiti, je Cerar še pred ustanovitvijo S & G Medie med več vlagatelji zbral 3,4 milijona evrov, ki pa po dostopnih podatkih niso končali v družbi. Večji del tega premoženja predstavljajo registriran znak, logotip, pravila iger in scenarij za oddajo, ki ga je S & G Media za 324.000 evrov kupila od ene od Cerarjevih družb.
Družbo S & G Media je Cerar ustanovil v začetku leta 2011 in vanjo vložil 75.000 evrov osnovnega kapitala. Še preden je začel javno prodajo delnic, je celoten delež prodal luksemburški družbi Towra, ki jo vodi nekdanji prvi mož borznoposredniške družbe Medvešek Pušnik Bogdan Pušnik. Ta je nato delnice po približno 400-krat višji ceni prodajala naprej vlagateljem. Po naših izračunih je nekaj več kot 700 vlagateljev v delnice S & G Medie vložilo okoli 19,5 milijona evrov. Po 10 odstotkov delnic sta od Towre kupila tudi Zlati procent in družba 3IN Skupina, ki pa za delnico nista plačala 400 evrov kot preostali vlagatelji, temveč zgolj en evro.
ATVP ustavila Zlati Procent, a le na papirju
Podoben manever so poskušali izpeljati tudi pri Zlatem procentu. Tudi Zlati procent je ustanovil Cerar, ki je v družbo vložil 75.000 evrov kapitala, nato pa je družbo prodal naprej Towri. Ta je leta 2011 za delnico plačala en evro, nato pa jo po približno letu dni prodala naprej po 450 evrov za delnico družbi Sidora. Slednja bi morala delnice prodati naprej njihovim končnim kupcem, a ji je načrte prekrižala ATVP, ki ni potrdila prospekta za prodajo delnic javnosti. A čeprav delnice uradno še niso prodane, je Sidora za njih po naših analizah že prejela velik del kupnine. Podobno kot pri S & G Medii so namreč vlagatelji v prvem koraku denar najprej posodili eni od družb iz mreže podjetij, nato pa bi morala biti ta terjatev pobotana z izročitvijo delnic.
Ali je denar še vedno v Luksemburgu, ni znano. ATVP je od Sidore zahtevala, naj ji razkrije svoje bilance in dokaže, da je denar pri njej, vendar v družbi tega niso želeli storiti. Prav tako niso želeli pojasniti niti razhajanj v ceni delnice Zlatega procenta, ki se je prek verige transakcij v sorazmerno kratkem času povzpela z enega na 450 evrov, medtem ko bi končni kupci za njih plačali še višjo ceno. Po dostopnih podatkih je bil Zlati procent namenjen predvsem malim nepoučenim vlagateljem, medtem ko so premožnejšim vlagateljem za več tisoč evrov prodajali delnice družbe 3IN Skupina, ki ima podobno kot Zlati procent manjšinske deleže v več domnevno inovativnih podjetjih. A projektne družbe, ki so v solasti Zlatega procenta in 3IN Skupine, so daleč od uspešnosti. Večina namreč premore le minimalen kapital, številne pa je mogoče najti na seznamu davčnih dolžnikov. Večini v štirih letih dlje od registracije projektne ideje ni uspelo priti, le peščica pa celo ustvarja prihodke. Ti znašajo vsega nekaj deset tisoč evrov, kar pa še zdaleč ne upraviči večmilijonskih vrednotenj.
Lastniki Sidore skriti v Luksemburgu
Kdo je v ozadju Sidore, ni mogoče ugotoviti, saj je družba po luksemburški zakonodaji registrirana kot anonimna delniška družba. V mreži podjetij pa se poleg Cerarja pojavlja le še peščica posameznikov. Med bolj izpostavljenimi je bil nekdanji vodja organizacije prireditev v Hitu Stanislav Jagodic, ki vodi S & G Medio, v preteklosti pa je bil tudi direktor in solastnik nekaterih preostalih podjetij v skupini.
V upravi S & G Medie je poleg Jagodica še nekdanja organizatorica marketinških aktivnosti v Casinoju Ljubljana Ana Humar, nekatera povezana podjetja pa so v preteklosti vodili tudi Robert Leskovar, nekdanji uslužbenec borznoposredniške družbe Poteza, nekdanji svetovalec pri Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje (SIQ) Matjaž Šegula ter še nekateri preostali neznani podjetniki in posamezniki.
