Doslej še nisem obžaloval, da sem se odločil za glasbeno pot, ker pri svojem delu resnično uživam. Težava je samo v tem, da me za delo, ki me veseli, zaenkrat še nihče ni pripravljen plačati,« nekoliko zagrenjeno pravi 25-letni Peter Smolič, ki od lanskega oktobra, ko je diplomiral na akademiji za glasbo v Ljubljani, zaman išče službo. Na dvajset prošenj, ki jih je poslal v teh mesecih, je dobil samo tri odgovore, pa še ti niso bili takšni, kot bi si želel. Zato je bil toliko bolj vesel, ko je pred kratkim Akademski pevski zbor Rista Savina iz Žalca na mednarodnem tekmovanju v Budimpešti pod njegovim vodstvom zasedel drugo mesto in osvojil zlato priznanje v kategoriji mešanih zborov s prostim programom. Uspeh na mednarodnem odru je bil toliko slajši, ker je Peter Smolič vodenje mladega in obetavnega mešanega pevskega zbora prevzel šele januarja letos.
Napovedal jim je trdo delo
»Ko sem prvič prišel v Žalec, nisem poznal nobenega od njih. Bili smo popolni tujci. Ko sem na predstavitvi pred božičnimi prazniki slišal njihove glasove, sem imel zelo dober občutek. Rekel sem jim, da sem prepričan, da jih v treh mesecih lahko pripravim na tekmovanje v madžarski prestolnici, vendar bomo morali trdo delati. Povedal sem jim tudi, da v tako kratkem času ne morejo pričakovati vrhunskega dosežka, vendar smo nastop kljub temu zelo dobro izpeljali,« je ponosen Smolič, ki od študentskih let živi v Ljubljani, sicer pa je doma iz majhnega zaselka Artmanja vas, ki je od Trebnjega oddaljen približno šest kilometrov. Imel je srečo, da se je rodil v veliki družini, v kateri je kar devet otrok.
»Imam pet sester in tri brate. Najmlajša sestrica je stara dve leti, jaz sem drugi najstarejši. Vsi imamo radi glasbo in razen najmlajše pojemo v pevskih zborih. Kadar se zberemo za domačo mizo, je res prijetno in zanimivo. Veselje do petja smo verjetno podedovali po mami, ki sicer nikoli ni hodila v glasbeno šolo, vendar je vedno rada prepevala,« pripoveduje mladi zborovodja, ki se je za študij glasbe odločil nekako po naključju. Ko je v Trebnjem končal nižjo glasbeno šolo, v kateri je igral klavir in trobento, se je vpisal v splošno gimnazijo v Novo mesto in razmišljal o povsem drugačni poklicni poti. Ker pa je obenem obiskoval še orglarsko šolo, so bili vsi okoli njega prepričani, da je glasbena pot zanj edina prava izbira.
Šest let čakal na priložnost
»V četrtem letniku gimnazije sem moral sprejeti odločitev. Res me je mikalo, da bi si izbral študij, po katerem bi lažje dobil zaposlitev, nato pa sem se zaradi ljubezni do glasbe vendarle vpisal na akademijo in diplomiral iz kompozicije in glasbene teorije.« Že med študijem je imel veliko željo, da bi postal zborovodja. Ker je bil asistent dirigenta APZ Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani, je na srečo v pravem trenutku poznal prave ljudi. »Lani decembra me je poklical Sebastjan Vrhovnik, ki je bil do nedavnega dirigent APZ Toneta Tomšiča. Povedal mi je, da Akademski pevski zbor Rista Savina nujno potrebuje zborovodjo. Ponudbe sem bil izjemno vesel. Kar šest let sem čakal na to priložnost,« pravi Smolič, ki se od takrat naprej ob petkih zvečer zaradi zborovskih vaj vozi iz Ljubljane v Žalec.
Akademski pevski zbor Rista Savina deluje od leta 2013 in se imenuje po domačinu, slovenskem skladatelju Ristu Savinu. Čeprav so pevke in pevci ljubitelji slovenskih pesmi in tuje glasbe različnih žanrov, jim je najbolj pri srcu slovenska ljudska glasba. Ker še nikoli niso bili na mednarodnem tekmovanju v tujini, so na nastopu v Budimpešti dali vse od sebe. Za tekmovalni program so izbrali dve umetni in eno ljudsko pesem. Zapeli so štajersko ljudsko pesem Voznica, ki jo je priredil Alojz Srebotnjak, Cantate Domino mlade slovenske skladateljice Tadeje Vulc in Domine praevenisti eumJacobusa Gallusa. »Po nastopu sem vedel, da smo dosegli svoj maksimum. Bil sem zelo zadovoljen, čeprav se zavedam vsega, kar bi lahko izboljšali. Čeprav se nismo dobro poznali, smo dokazali, da je s trdim delom, veseljem in dobro mero optimizma mogoče uresničiti marsikaj,« dodaja mladi zborovodja Peter Smolič.
