Sredi lanskega julija, približno mesec dni po tem, ko je ustavno sodišče ob prvi ustavni pritožbi Janeza Janše to zavrglo, je ljubljanski odvetnik Ivan Šalinovič na sojenje zaradi tihotapljenja drog na ljubljanskem okrožnem sodišču prišel oborožen z ločenim mnenjem ustavnega sodnika Jana Zobca. Ta je že tedaj menil, da so očitki v sodbi in obtožnem predlogu v zadevi Patria premalo konkretizirani. Šalinoviču, ki je bil prepričan, da bi poanta Zobčevega mnenja morala razbremeniti tudi njegovo stranko, sodišča tedaj ni uspelo prepričati. A v prihodnosti bo soglasno mnenje ustavnih sodnikov o problematiki premalo konkretiziranih znakov kaznivega dejanja najbrž precej močnejše orožje v rokah odvetnikov.
Ustavna odločitev za širšo rabo
S tožilstva in sodišča je bilo po razveljavitvi sodbe Patria že mogoče slišati, da bo boj proti korupciji onemogočen, drugi pa mirijo, da gre le za doslednejše spoštovanje že dalj časa znanih pravnih standardov. Tudi Šalinovič je lani julija menil, da očitki zoper njegovo stranko Jasno Ržišnik niso bili dovolj konkretizirani. Ržišnikova je v svojem avtu, ki ga je vozil njen partner, sedela na sopotnikovem sedežu, v nad njeno glavo razparani strešni oblogi pa je bilo skritih osem kilogramov kokaina. Ržišnikova je pozornost carinikov vzbudila tudi tako, da jih je poskušala od tipanja obloge odvrniti, češ, da lahko s tem »poškodujejo elektroniko«. Pod oblogo seveda ni bilo ničesar, kar bi lahko cariniki poškodovali – razen droge. Njen partner Milan Leber, ki je bil v preteklosti že zaprt zaradi preprodaje drog, je krivdo prevzel nase, odvetnik Šalinovič pa je skušal sodišče med drugim prepričati, da očitki o seznanjenosti Ržišnikove s prepovedanim tovorom in njeni privolitvi v tihotapljenje kokaina niso dovolj konkretizirani. To je podkrepil prav z mnenjem Jana Zobca glede zadeve Patria, vendar mu sodišča, kot rečeno, ni uspelo prepričati. Obsodili so tudi Ržišnikovo. Čeprav je vsako sojenje primer zase, se upravičeno postavlja vprašanje, ali bi se zdaj, ko so ustavni sodniki v zadevi Patria zaradi pomanjkljive konkretizacije znakov kaznivega dejanja soglasno okrcali vse tri stopnje rednih sodišč (in tudi tožilstvo), morda odločili drugače.
Eden od ljubljanskih višjih sodnikov nam je dilemo očitkov o premalo konkretiziranih znakih kaznivega dejanja v zadevi Patria že pred časom opisal z zelo nazornim primerom: »Kako boste na primer natančno konkretizirali kraj in čas umora v primeru, ko morilca ustavi policija in v prtljažniku njegovega avtomobila najde truplo?«
Težave s konkretizacijo znakov kaznivih dejanj pri vse bolj perečem spletnem kriminalu je oktobra v pogovoru za Objektiv izpostavil tudi vodja enote za organizirane kriminalne združbe pri Europolu Robert Črepinko: »Kriminal na medmrežju oziroma z njegovo pomočjo je postavil na glavo naše dojemanje kazenskega prava, po katerem se pri kaznivem dejanju dokazujejo čas, kraj, motiv in podobno. V globalnem svetu medmrežja je te elemente kaznivega dejanja zelo težko opredeliti.«
Vpliv na pregonorganiziranega kriminala
Tudi nekdanji tožilec, sodnik in vodja komisije za preprečevanje korupcije Boštjan Penko pravi, da se kot odvetnik občasno srečuje s primeri, ko po njegovem mnenju očitano kaznivo dejanje ni dovolj konkretizirano. »Zahteva po konkretizaciji ni nič novega, jo je pa v primeru Patria ustavno sodišče izrazilo najbolj eksplicitno,« razlaga Penko in dodaja, da se sodišča teh standardov praviloma zavedajo.
Kljub temu pa bo po njegovem mnenju tako eksplicitno mnenje ustavnih sodnikov vplivalo tudi na nekatere druge primere. Predvsem pri korupcijskih in gospodarskih kaznivih dejanjih in na področju organiziranega kriminala. »Na področju kaznivih dejanj s področja organiziranega kriminala tožilstvo pogosto komu očita, da je naročnik oziroma na čelu hudodelske združbe, premalo pa konkretizirajo, kdaj in komu je kaj naročil. Takšne obtožnice so v sodbah kljub temu pogosto potrjene,« pojasnjuje Penko, ki se ne strinja z razmišljanjem vrhovnega tožilca Andreja Ferlinca, da bi lahko sprememba kriterijev, ki so se oblikovali skozi sodno prakso, povsem onemogočila boj proti korupciji: »Odločitev ustavnega sodišča ne omejuje državnih organov in ne zmanjšuje njihove učinkovitosti, temveč le postavlja standarde, ki jih določa že ustava. Je pa ustavno sodišče standarde postavilo zelo odločno, kar je pomembno za vse, ki se ukvarjamo s kazenskim pravom. Pričakujem, da jih bodo vsi organi spoštovali,« ocenjuje Penko.
