Dvaintridesetletna Naomi Jacobs se je nekega jutra zbudila brez spomina na zadnjih sedemnajst let svojega življenja. »Da sem bila odvisna od drog, da sem bankrotirala in nekaj časa živela na ulici, vse to je povsem izginilo iz mojega življenja,« je za BBC povedala Jacobsova. Kot pravi, je bilo zadnje, česar se je spomnila, večer pred šolskim testom iz francoskega jezika v srednji šoli. Osem tednov pozneje se ji se spomin sicer povrnil, med tem časom pa se je morala, kot pravi, na novo naučiti življenja v 21. stoletju.

Pri Jacobsovi ni bilo nikakršne možganske okvare ali druge nevrološke bolezni, ki sicer botrujejo izgubi spomina. Šlo je za tako imenovano disociativno amnezijo oziroma izgubo spomina, ki nima oprijemljivih fizioloških razlogov. »Pri tej obliki izgube spomina izključimo telesne simptome, povzročijo jo stres, čustveni konflikti in travme,« je pojasnila Barbara Sarić, psihoterapevtka iz centra Holistic.

»Kadar nečesa v sebi ne moremo sprejeti, je za nas pretežko in povzroča prehudo travmo za naše možgane, to izkušnjo v sebi potlačimo,« pojasnjuje Sarićeva in dodaja, da pri psihoterapevtski obravnavi poiščejo vzroke za težave in jih poskusijo odpraviti. »Spomin na pozabljeno obdobje se večini povrne, 90 odstotkov ljudi še naprej živi normalno življenje.«

Travme in čustvena labilnost

Za disociativne motnje so dovzetnejši tisti, ki so sicer čustveno nestabilnejši, »ki niso v harmoniji sami s sabo in si ne zaupajo«, pravi Sarićeva. V nekaterih primerih izguba spomina zadeva le posamezne dogodke, najpogosteje pa vse dogodke po travmatičnem obdobju. Pri popolni amneziji oseba ne prepozna svojih sorodnikov in prijateljev, vendar se je še vedno sposobna pogovarjati, brati in razmišljati, po vsej verjetnosti pa ohrani talente in predhodno pridobljena znanja. Izguba spomina lahko traja nekaj ur ali celo let, najpogosteje pa izgine hitro in nenadoma, kakor se je tudi pojavila. Okrevanje je popolno, možnost, da bi se amnezija ponovila, pa zelo majhna.

Travme se sicer odražajo tudi v drugih fizičnih stanjih, ne le v izgubi spomina. »Že Freud je dejal, da smo vsi nevrotiki, kar pomeni, da ima vsakdo svoje pomanjkljivosti, in tam, kjer smo šibki, se izrazijo,« pravi Sarićeva. Dodaja, da se pod stresom oslabi imunski sistem in lahko pride do sprememb na fiziološki ravni: »Pri nekaterih se lahko tvorijo rakave celice, spet druge pahne v anoreksijo.« Sarićeva še dodaja, da danes poznamo vrsto čustvenih stanj, ki se odražajo telesno. »Kadar so medicinski izvidi brezhibni, iščemo razloge v psihičnih stanjih in jih nato analiziramo.«

Disociativna amnezija je sicer razmeroma redek pojav, pogostejše izgube spomina so tiste, ki izvirajo iz poškodb možganov ali nevroloških bolezni, kot je kap. Bolj kot spominjanje preteklosti je pri teh bolnikih težava oblikovanje novih spominov.

Alkoholizem in zloraba drog

Še redkejša kot disociativna pa je prehodna globalna amnezija, pri kateri gre za začasno prekinitev dobave krvi v možgane, ki so ključni pri spominskih funkcijah. »Običajno gre pri tem za nesreče, lahko tudi pri delu, lahko pa prekinitev dobave krvi v možgane povzroči tudi psiha oziroma strah,« pojasni Sarićeva.

Veliko ljudem se je najbrž že zgodilo, da so imeli po prekrokani noči luknje v spominu, dolgotrajni alkoholizem pa lahko povzroči stanje, ki ga imenujemo korsakovov sindrom. Pri tem stanju gre za nevrološko okvaro, ki jo povzroči pomanjkanje vitamina B

1

v možganih, slednjega pa povezujejo s kroničnim alkoholizmom in hudo podhranjenostjo, izvira pa lahko tudi iz učinkov kemoterapije. Ta sindrom onemogoča spominjanje, prav tako pa tudi oblikovanje novih spominov v sedanjosti. Bolniki te spominske praznine pogosto zapolnijo s fiktivnimi zgodbami, ki jim sami popolnoma verjamejo.

S kemijskimi odvisnostmi, pravi Sarićeva, uničujemo možganske povezave in včasih se zgodi, da so okvare tako hude, da jih možgani ne zmorejo ponovno vzpostaviti, ker niso več sposobni obnavljati celic. »Zloraba nekaterih drog povzroči popolno izgubo spomina. Takrat je konec življenja, oseba ne vidi smisla, saj svojo identiteto vzpostavljamo na podlagi spominov.«