»Ko se ozrem v zadnje tedne, vidim zbliževanje stališč,« je po včerajšnjem srečanju finančnih ministrov območja evra optimistično dejal Janis Varufakis, grški minister za finance. Njegovi sogovorniki ne bi mogli biti bolj drugačnega mnenja. V Rigi niso več skrivali nastrojenosti proti Grčiji in njenemu zvezdniškemu finančnemu ministru. Zmerljivke naj bi letele z vseh smeri, očitali naj bi mu, da je hazarder in amater, Grčiji pa, da lahkomiselno zapravlja čas.
Vse ali nič
Grki včeraj niso predstavili novega svežnja reform. V latvijsko prestolnico so prišli z upanjem, da bi se z evropskimi partnerji dogovorili za manjši paket reform, v zameno za katerega bi dobili vsaj del 7,2 milijarde evrov vrednega zadnjega obroka pomoči. »Vse ali nič,« so bili kratki finančni ministri. »Čas se izteka,« je odmevalo v tiskovnem središču.
Atene in evropski sogovorniki se sicer strinjajo, da morajo Grki reformirati davčni in pokojninski sistem, razbiti korupcijske mreže politikov in gospodarstvenikov, na noge postaviti bančni sistem, gospodarstvo in trg dela. Težava je, da se ne strinjajo, kako to narediti. Grki želijo več svobode pri trošenju, kreditorji pa zagotovila, da bo gora dolgov poplačana – na kakšen način in kakšno ceno bodo za to plačali Grki, jih ne zanima.
Šef evrske skupine Jeroen Dijsselbloem in prvi mož Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi sta v tandemu stopnjevala pritiske. Dijsselbloem je Atenam sporočil, da lahko pozabijo na milijarde, če ne bodo predstavile obsežnega in realističnega reformnega programa do konca junija. Draghi se je glasno spraševal, ali bo moral zaradi hitre rasti zahtevanih donosov na grške obveznice vnovič zvišati zahteve za zavarovanje, ki ga morajo grške banke dati ECB v zameno za izredno likvidnostno pomoč (ELA). Brez te grške banke ne morejo preživeti. Samo letos so ostale brez 20 milijard evrov depozitov, nastalo »luknjo« krpajo prav z evropskimi milijardami, trenutno imajo najetih 74,5 milijarde evrov zasilnih posojil.
Mramorjev rezervni načrt
Pod bremenom pritiskov se Grki očitno počasi pripravljajo na mehčanje pogajalske drže. Varufakis je včeraj zagotovil, da si Atene želijo dogovora s kreditorji in da so pripravljeni na kompromise. »Cena tega, da ne bi poiskali skupne rešitve, bi bila gromozanska za vse,« je opozoril.
Ravno o tej možnosti naj bi med zaprtim srečanjem razmišljal Dušan Mramor, slovenski finančni minister. »Območje evra potrebuje načrt B v primeru propada pogovorov z Grčijo,« je dejal sodeč po tvitu španskega novinarja Jorgeja Valera. Mramor je za Dnevnik pojasnil, da je stavek izrekel med razpravo o možnostih za rešitev grškega problema v primeru, če dogovor ne bi bil sklenjen pravočasno, za kar pa si vsi močno prizadevajo. Mramor sicer zastopa stališče, da mora Grčija izpolniti dane obljube. Navsezadnje tudi zato, ker je Slovenija do Grčije izpostavljena z 2,7 odstotka BDP.