Certifikat kot zajec iz županovega klobuka

Veliko občinsko podjetje zgolj zasebnikov podizvajalec

Občina je namreč v razpisnem postopku izločila obe konkurenčni ponudbi, ki nista izpolnjevali zelo bizarnega razpisnega pogoja, ki utemeljuje sum, da je bil razpis namenjen točno določenemu podjetju. Od ponudnikov je namreč terjal, da morajo imeti tako imenovani »certifikat kontrole storitev za vgrajevanje asfaltnih zmesi«. Po poročanju časnika Večer pa ima tak certifikat samo eno podjetje v Sloveniji! To posebnost ima samo javno komunalno podjetje Nigrad, ki je v tem razpisu nastopalo kot Indrastov partner.

Če odmislimo skrajno nenavadno okoliščino, da veliko podjetje v občinski lasti na občinskem razpisu kandidira kot partner bistveno manjše zasebne firme iz Polskave, v tej zgodbi v oči bode tudi ugotovitev, da podjetje Igmat, ki je Nigradu izdalo famozni certifikat, sploh nima državnega pooblastila za izdajanje tovrstnih certifikatov.

Z ministrstva za gospodarski razvoj so na Dnevnikovo poizvedovanje v zvezi s to nenavadnostjo odgovorili, da je Igmat organ za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti za več družin gradbenih proizvodov, med drugim tudi za področje asfaltnih zmesi. Igmatovi certifikati z državnim pooblastilom se torej nanašajo izključno na certificiranje gradbenih proizvodov, med drugim tudi asfaltnih zmesi. Nima pa Igmat pooblastil za certificiranje storitev. »O področju 'certificiranja kontrole storitev za vgrajevanje asfaltnih zmesi' nimamo informacij, saj to ni v naši pristojnosti, zato vam ne moremo posredovati ustreznih podatkov,« so še sporočili z ministrstva.

Certifikat, ki ga je terjala občina in ki ga ima v Sloveniji edinole Nigrad, je tako imenovani »zakonsko neobvezen« certifikat. Na tem področju ni državnega nadzora in v resnici ni vreden bistveno več od papirja, na katerem je natisnjen, saj ga v Sloveniji doslej ni terjal še noben javni naročnik. Certifikatnega zajca je premierno iz klobuka potegnil šele župan Fištravec.

Podjetnik Albin Leskovec in njegov podizvajalec PGGH sta se v prepričanju, da je bil pogoj postavljen v nasprotju z zakonom o javnem naročanju, pritožila na državno revizijsko komisijo, vendar je ta pritožbo zavrnila. V zahtevi javnega razpisa, ki jo v Sloveniji izpolnjuje eno samo podjetje in zaradi česar se je vrednost javnega naročila podražila za skoraj tretjino, ni zaznala ničesar spornega. Po mnenju revizijske komisije gre tudi v tem primeru za gospodarno ravnanje z javnim denarjem.

Podjetnik Leskovec in njegov partner PGGH sta zaradi odločitve revizijske komisije, na katero pritožba ni možna, sprožila ustavno pritožbo. Prepričana sta, da je bil občinski razpis primer izkrivljanja konkurence, zaradi česar so bili oškodovani.

V Indrastu dvomijo o unikatnosti certifikata

Kako na mariborski občini utemeljujejo pogoj, zaradi katerega bodo za rekonstrukcijo Trubarjeve ceste plačali 685.000 evrov, čeprav so imeli na mizi ponudbi v višini 530.000 oziroma 523.000 evrov? »Zahtevani certifikat je določeno jamstvo, da bodo dela izvedena strokovno in kakovostno. Načeloma se je pokazalo, da so nekakovostno izvedena dela za naročnika dolgoročno bistveno dražja,« so odpisali z občine.

Kako v Indrastu komentirajo ugotovitev, da jim je bil razpis pisan na kožo, glede na to, da v Sloveniji obstaja samo eno podjetje, ki izpolnjuje občinske pogoje, in to je njihov poslovni partner? »O tem prvič slišimo. Kdo pa je o tem odločil?« so odgovorili in izpostavili, da je postopek javnega naročila vodila občina, državna revizijska komisija pa ni ugotovila nepravilnosti. Poleg tega dvomijo, da obstaja v Sloveniji eno samo podjetje, ki razpolaga z zahtevanim certifikatom.