Tako so zaokrožili svoja razmišljanja gospodarstveniki, investitorji in inženirji, ki so se zbrali na strateškem forumu v organizaciji Inženirske zbornice Slovenije. Pregledali so značilnosti in napake v praksi energetskih prenov stavb, se seznanili s sistemskimi ureditvami in prakso sosednjih držav ter s predlogom dolgoročne strategije energetske prenove stavb v Sloveniji ter podali konkretne predloge, kako napake v bodoče preprečiti. Skupna ugotovitev govornikov in udeležencev je, da mora biti cilj celovita prenova.
Namen je bivanje ali opravljanje dejavnosti
Stavba se gradi ali prenavlja z namenom zagotavljanja bivalnih razmer ali opravljanje določene dejavnosti v njej, ne z namenom varčevanja z energijo. Zato mora biti vsaka stavba stabilna, varna pred potresom in požarom, zdrava, do okolja prijazna in varčna. N strateškem forumu so si zastavili vprašanje, koliko (javnih) sredstev je smiselno vložiti za izvedbo ukrepov pri prenovi, s katerimi se zagotovijo (vse) te zahteve in kako zagotoviti, da bo prenova učinkovita. Sklepi foruma vodijo k zavedanju, da je treba opredeliti pristop k obnovi z vpeljavo predhodne ocene oziroma strokovnega mnenja o primernosti objekta za energetsko prenovo, ob tem pa opredeliti tudi merila za ocenjevanje (ne)primernosti stavbe. Pri odločitvi za prenovo bi veljalo tudi nekoliko ublažiti osnovne zahteve zaradi že zmanjšane preostale življenjske dobe stavbe.
Predhodna ocena bi morala dati odgovor tudi na to, ali se lahko sprejme odločitev za izvedbo prenove po fazah, to je najprej energetsko izboljšanje, konstrukcijska ojačitev kasneje, ali pa je treba prenovo izvajati po obratnem vrstnem redu – najprej konstrukcijska ojačitev, potem energetska ureditev. Vsekakor pa bi bilo po vzoru sosednjih držav pri energetskih prenovah nujno urediti tudi naslednje:
– postaviti enovita merila za ocenjevanje energijske učinkovitosti stavb – novih, prenovljenih, obstoječih,
– postaviti cilje glede energijske učinkovitosti stavb po kategorijah (namembnosti uporabe) in mestu postavitve,
– postaviti zahteve za spremljanje in preverjanje zastavljenega pri gradnji in prenovi.
Večina stavb zelo potratnih
Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je v orisu pogledov ministrstva na nadaljnji razvoj energetske politike v Sloveniji povedal, da je kar 80 odstotkov zasebnih in javnih stavb energetsko zelo potratnih, 20 odstotkov jih je bilo zgrajenih pred letom 1970. Celovita, energetska prenova stavb pa je tudi strateški projekt vlade. S celovito, predvsem energetsko prenovo stavb se bo raba energije v stavbah zmanjšala za skoraj 10 odstotkov. Investicije v energetsko sanacijo stavb so tudi eden ključnih ukrepov za izhod iz gospodarske krize. Izvajanje celovite energetske prenove stavb bo pripomoglo k zagonu gradbeništva, povečana bo kreditna aktivnost poslovnih bank, model financiranja pa bo za energetsko sanacijo omogočal tudi uporabo sredstev Evropske unije.
Mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije meni, da je treba za celovito energetsko prenovo stavb združiti subvencije in ugodne kredite. Ukrepom, ki imajo daljšo dobo vračanja, to je zamenjavi kurišč in hladilno-prezračevalnih sistemov, je namenjeno energetsko pogodbeništvo, dodatno priložnost pa vidi tudi v uvedbi davčnih olajšav. »Energetske prenove so velika priložnost, kar se je v zadnjih letih pokazalo tudi v praksi. Državi prinašajo občutno zmanjšanje emisij, nova delovna mesta in zagon gospodarstva, lastnikom in uporabnikom objektov pa manjše stroške in višji bivalni komfort,« je bil konkreten Darko Bevk, komercialni direktor podjetja Knaufinsulation za območje severni Balkan. Država naj zato s spodbudami zagotovi konstantnost prenov, na drugi strani pa naj zahteva ustrezne ukrepe, ki bi zagotavljali višjo kakovost izvedbe. Mednje lahko štejemo projektno dokumentacijo, hierarhijo zakonodaje in nadzor nad izvedbo. Vsi predlagani ukrepi investitorjem zagotavljajo varnost investicije.
Stavbe obravnavati kot celoto
»Obvladovanje kakovosti gradbenih proizvodov je zelo pomemben del pri odločitvah glede obnavljanja stavb, saj lahko le tako dosegamo zastavljene cilje obnove. Pri tem pa moramo stavbo dosledno obravnavati kot celoto, z vidika končnih ciljev obnove ali novogradnje. Ti cilji morajo zajemati vse vidike, od varnosti in zdravja, ugodja do trajnostnih lastnosti stavbe, kjer veliko vlogo igra energetska učinkovitost stavbe. Sproščanje evropske regulative za proizvode države Evropske unije kompenzirajo z definiranjem konkretnejših zahtev za stavbe, saj lahko le tako zagotavljajo zahtevano kakovost. Slovenija mora na tem področju narediti še zelo veliko, sicer bomo postali odložišče proizvodov dvomljive kakovosti, ki jih na trgih držav z bolje urejeno zakonodajo za gradnjo ne bo moč prodajati,« je opozoril Friderik Knez, pomočnik direktorja Zavoda za gradbeništvo Slovenije.
Stojan Habjanič, predsednik Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo, je zaokrožil, da mora biti naš cilj trajnostna, in ne le energetska prenova stavb. Varne, varčne, zdrave in do okolja oziroma planeta prijazne stavbe so neogibno dejstvo, ki ga moramo sprejeti. Država bi morala tako pri energetski prenovi stavb kot pri zelenem javnem naročanju opredeliti cilje, in ne materiale, ter zahtevati, da se stroške in okoljske vplive vrednoti skozi celotno življenje stavbe. »Takšno vrednotenje pokaže, da je material za nosilno konstrukcijo in tudi izolacijo relativno nepomemben z vidika življenjskega cikla stavbe, iz česar sledi, da lahko še vedno enakovredno uporabljamo beton, opeko ali les,« je še opozoril Habjanič.
Minimalni standard za energijsko učinkovitost
Dr. Ulrich Santa, direktor javne agencije CasaClima iz Bolzana, je povedal, da je od leta 2005 na Južnem Tirolskem v veljavi pravno zavezujoč minimalni standard za energetsko učinkovitost novogradenj in velikih prenov. Javna agencija za energijo – CasaClima, ki ga je pripravila, nadzoruje upoštevanje tega standarda, ki temelji na več certifikatih, ki odražajo stopnjo izvedenih energetsko učinkovitih ukrepov. Investitorje novogradenj in prenov, ki presežejo minimalni standard in gradijo bolj kakovostne in trajnostne stavbe, provinca Južna Tirolska nagradi z dovoljenjem za povečanje uporabne površine stavbe mimo drugih predpisov, ki tega ne dopuščajo, in odpisi davkov. 10.000 stavb, ki so s prenovo dosegle minimalni standard CasaClima, dokazuje, da je energetsko učinkovitost v gradbenem sektorju moč doseči, če gresta z roko v roki tehnično strokovno znanje in politična odločenost. (sč)
