V nadaljevanju je predstavljen uspešen projekt gradnje počitniške hiše na Hrvaškem, ki smo ga izdelali za investitorja iz Slovenije.

Slovenski investitor in hrvaški arhitekt

Investitor pogosto misli, da ve, kakšno hišo hoče. V resnici ve, kako hoče živeti, arhitekt pa je ta, ki naj iz teh želja oblikuje materialni prostor, ki to omogoča. Ravno zaradi tega je dobra komunikacija med njima zelo pomembna. Problem nastane, ko Slovenci iščejo arhitekta na Hrvaškem, kjer nimajo poznanstev in je izbira arhitekta bolj loterija kot izbira. Problem ni samo jezik, ampak tudi način dela, še posebno ob morju, kjer se hiše gradijo v turistične namene. Posvečanje investitorju na individualni ravni ni praksa tamkajšnjih arhitektov.

Razlogi, zaradi katerih ne morejo vsi slovenski arhitekti projektirati na Hrvaškem:

– arhitekt mora biti pooblaščen v državi, kjer se gradi,

– biti mora aktiven član HKA (Hrvatske komore arhitekata),

– obvezno je dobro poznavanje zakonodaje, ki se močno razlikuje od slovenske,

– imeti mora stike z lokalnimi strokovnjaki za izdelavo posameznih faz,

– potrebno je poznavanje izdelave projektov v sladu s hrvaškimi normami,

– potrebno je poznavanje lokalnih urbanističnih uradov in postopkov ter soglasodajalcev.

Primer iz prakse

Investitor je kupil na videz veliko parcelo v bližini Krka (600 m2) v prepričanju, da na njej lahko zgradi kakršnokoli hišo. Parcela je trikotne oblike in daljša stran poteka ob cesti. Po prostorskem aktu mora biti odmik od regulacijske smeri ceste najmanj pet metrov. Problem je, da to ne pomeni odmika od roba parcele ampak od predvidenega pasu ceste, ta pa se pogosto zajeda v zasebno parcelo in je, odvisno od tipa ceste, širok do deset metrov. Posledično bi se morala hiša od roba parcele odmakniti za sedem metrov, zaradi česar bi ostalo le še 130 kvadratnih metrov zazidljive površine, kar bi bilo premalo.

Rešitev je zahtevala izdelavo presoje o režimu predvidene ceste na občini. Dobili smo posebne pogoje od župana, s katerimi se je tip predvidene ceste zmanjšal, s tem pa se je zmanjšal tudi odmik, ki zdaj znaša manj kot pet metrov. Nova zazidljiva površina parcela tako meri 250 kvadratnih metrov, kar je zadoščalo za začetek projektiranja.

Arhitekturna zasnova

Investitor je najprej želel graditi malo pravokotno hišo z dvokapno streho, »kot jo je imela njegova babica«. Pogovor je pripeljal do sklepa, da glede na njegove zahteve in njegov življenjski slog taka hiša ne bi zadostila njegovim potrebam. Poiskati je bilo treba popolnoma drugačno zasnovo, to je sodobno hišo, ki je v sožitju z okolico in s preprostimi rešitvami dosega celo luksuzen učinek.

Na prvi pogled zapletena in draga konstrukcija je v resnici klasična armiranobetonska s polnili iz opečnih blokov. Ta način gradnje je najcenejši v Kvarnerju. Fasada je izvedena iz poceni ETICS kontaktnega sistema in obloge iz masivnega kamna po lokalnem vzoru. Izvedba hiše je finančno racionalna, sočasno pa zagotavlja najvišjo energetsko varčnost in uporabnost.

Investitor si je želel pritlično hišo, zato je bilo treba maksimalno izkoristiti površino parcele, tako da ni bilo moč urediti uporabnih zelenih površin na jugu. Investitor je zato sprejel predlog, da se polovica ravne strehe ozeleni, druga polovica pa oblikuje v teraso za uživanje. Da bi bila povezava okolice in strehe še bolj očitna se na streho pride po zunanjem stopnišču.

Gregor Vernik, mag. inž. arh. in Dean Marčetič, mag. inž. arh., 2AMV Arhitekti

www.2amw-arhitekti.com, tel. 040/846 017