Drevo je listopadno, raste razmeroma počasi in ob ustreznih razmerah doseže celo do deset metrov višine. Plodovi so navadno okrogli, zreli v oranžni, rdeči ali rumeni barvi. Večina sort ima semena, v zadnjem času pa je vedno več sort kakijev brez njih. Najbolj razširjen med brezsemenskimi plodovi v Sloveniji je Tipo.
Tudi v osrednji Sloveniji
V nasprotju s splošnim prepričanjem lahko kaki gojimo na prostem tudi v notranjosti Slovenije, saj začne spomladi brsteti precej pozno, v sredini maja. Jeseni ne bo nič narobe, če ga pred obiranjem oplazi prva slana. Za kaki je torej zelo majhna verjetnost pozebe. Drevo bi izjemoma lahko poškodovale ekstremno nizke zimske temperature v daljšem obdobju. Na območjih, kjer so v daljšem obdobju izredno nizke temperature, je zato smiselno mlado drevo vendarle nekoliko zaščititi pred zmrzaljo. Sicer pa nas kakijevo drevo razveseljuje tudi z velikimi podolgovatimi svetlečimi temno zelenimi listi.
Najbolje uspeva na sončni legi
Tla morajo biti rodovitna, predvsem pa odcedna, saj med koreninami ne sme zastajati voda. Odraslo drevo ni zahtevno glede vlage, zato pa moramo mlada drevesa zalivati, saj se zemlja ne sme povsem izsušiti. Kot za druge vrste sadnega drevja tudi za kaki velja, da ga je najbolje saditi pozno jeseni. Ker pa začne brsteti nekoliko pozneje, ga lahko brez skrbi posadimo tudi spomladi.
Cvetenje
Nastavki plodov so vidni že pred odpiranjem cvetov in včasih se ob močnem cvetenju veje na mladih drevesih celo upognejo. Kaki cveti le nekaj dni, nato se cvetni lističi na plodovih posušijo in ustvarijo zaščito plodov pred vremenskimi nevšečnostmi. Ko se začnejo plodovi debeliti, dokaj trdi suhi cvetni lističi počijo in sami odpadejo. Po cvetenju plodov nikoli ne redčimo, saj odvečne kmalu po cvetenju odvrže drevo samo, v kolikor za vse ne zmore zagotoviti dovolj hranil. Zgodba se ponovi v avgustu, ko so plodovi debeli več kot pet centimetrov: drevo odvečne sadeže glede na vremenske razmere in hranilne pogoje ponovno odvrže.
Potreba po hranilih
V rastni dobi mora imeti kakijevo drevo dovolj rudninskih gnojil. Zalivamo po potrebi, v kolikor nastopi dolgotrajna suša, okolica debla pod krošnjo pa ne sme biti zaplevljena. Plevel populimo in namesto njega naredimo zastirko. Vsake tri mesece okrog drevesa posujemo rudninsko gnojilo, ki ne sme vsebovati preveč dušika.
Vzgoja v vretenast grm
V prvih letih ga obrezujemo spomladi, tako da oblikujemo ogrodje, pozneje pa ne potrebuje posebnega obrezovanja. Zadošča že odstranjevanje pregostih, navzkrižno rastočih ali nerodovitnih vej. Po potrebi lahko poleti prikrajšamo veje voditeljice na tretjino rasti tistega leta, s čimer ustvarimo manjše drevo in oblikujemo lepo krošnjo.
Bolezni
Glede na izkušnje kaki v notranjosti Slovenije nima posebnih bolezni. Lahko se pojavi koreninski rak in morda listna pegavost. Zato lahko rečemo, da je kaki takšno drevo, ki ga ni treba škropiti proti boleznim. Nekoliko več škode lahko povzročijo denimo kaparji, sadne muhe ali volnate uši, vendar so največkrat škode tako majhne, da z ekonomskega vidika ne upravičujejo uporabe insekticidov.
Obiranje plodov
Mnogi gojitelji začetniki se bojijo, da bodo sadeži pomrznili ali da sploh ne bodo dozoreli. Kakiji namreč zorijo zelo pozno in navadno ostanejo na vejah samo plodovi, potem ko listje zaradi jesenskih razmer ali slane že odpade z drevesa. V tem primeru smo lahko brez skrbi – z drevesom ni nič narobe, saj smo že zapisali, da je dobro, če sadeže oplazi katera izmed poznojesenskih slan. Obiramo jih v novembru, ko postanejo povsem oranžni oziroma rdeči.
V nasprotju z jabolki, ki jih lahko pri večini sort poskusimo direktno z drevesa, tega pri kakijih ne priporočamo. Saj poznate tisti občutek, ko vam okus trpkega sadeža obrne ustnice v sveder? Sadeže torej v novembru previdno poberemo. Za obiranje je najbolje imeti škarje, saj moramo sadež odrezati skupaj s pecljem in čašo. Najbolje jih je shraniti v klet, kjer se po 10 do 14 dneh omedijo. Lahko jih shranimo tudi v plastične vrečke in pri temperaturah, čim bliže 0 stopinj Celzija. Ob takšnem shranjevanju se kakijevi sadeži ohranijo tudi dva meseca in več.
Rudi Bregar, Vrtni center Kalia, Semenarna Ljubljana, d. d.
