Pri vgradnji oken še vedno prevladuje klasična montaža z zagozdami in poliuretansko peno, ki zapolni prostor med okenskim okvirjem in zidom. Hiter in dokaj nezahteven postopek je najbolj razširjena tehnika vgradnje stavbnega pohištva, ki je zaradi prilagodljivosti pogosto edina možnost pri adaptaciji starejših objektov. Klasična montaža je namreč nekoliko bolj popustljiva pri stanju vgradne površine. Ob večjih nepravilnosti pa mora tudi pred klasično vgradnjo vgradno površino popraviti zidar, da se tako omogoči pravila vgradnja okenskih okvirjev.
Nepravilnosti ne bodo dolgo skrite
Sodobna okna so morajo ustrezati jasno navedenim certifikatom in standardom, ki so izdani na podlagi neodvisnih preizkusov odpornosti proti vetru, požaru, toplotne in zvočne izolaciji in podobnega. Vsako steklo ima v distančniku v medstekelnem prostoru navedentudi podatek o datumu izdelave, sestavi stekla in toplotni prehodnosti, pri proizvajalcu pa lahko kupci zahtevajo ustrezno dokumentacijo za konkretna okna, kar jim omogoča ugotavljanje skladnosti vgrajenih oken z naročilom. O pomenu kakovostne vgradnje smo se pogovarjali z Marto Lorenčič, vodjo marketinga in kakovosti v podjetju Arcont IP, d. o. o.
»Posledice slabe vgradnje se predvidoma pokažejo takoj oziroma v nekaj mesecih, zato je v mesecu oziroma dveh po montaži priporočljivo opraviti nastavitev stavbnega pohištva,« je povedala in dodala, da so posledice nepravilne vgradnje hitro očitne, saj pride do nepravilnega zapiranja oken, ob slabo zatesnjenem stiku med oknom in zidom lahko v prostor vdira voda, skozi stik piha, kruši se zid in podobno. Glede manj očitnih nepravilnosti pa je opozorila, da praviloma nikoli niso le posledica nepravilne vgradnje. K problemu je tedaj treba pristopiti celovito in pogledati tudi okolico okna. »Na stavbno pohištvo lahko vplivajo različne nepravilnosti. Na funkcionalnost oken na primer že neustrezna fasaderska dela in neprimerna vgradnja polic, komarnikov ali rolet.«
RAL-montaža kot odgovor na večje zahteve
Za doseganje najbolj zahtevnih izolativnih standardov in preprečevanje toplotnih mostov je pri zunanjem stavbnem pohištvu za vse pasivne in nizkoenergijske objekte predpisana RAL-montaža. Pri tej metodi se za tesnjenje uporabljajo ekspanzijski trakovi in posebne folije, ki ne prepuščajo zraka in vodne pare. Taka montaža je v primerjavi s klasično resda zahtevnejša in dražja (izkušena monterska ekipa je še kako pomembna), a prinaša neprimerljivo boljše rezultate. Montažo po sistemu RAL pogojuje dobro pripravljena vgradna površina, na kar bi morali biti pozorni že pri načrtovanju projekta. Kljub finančnim spodbudam Eko sklada je delež montaže RAL v primerjavi s klasično še vedno majhen, a rast v zadnjih letih potrjuje njene prednosti in vse večjo priljubljenost tudi pri objektih, kjer ni zakonsko predpisana.
Ne pozabite na vzdrževanje
Vsi materiali so podvrženi staranju, kar velja tudi za okna, ne glede na material, iz katerega so izdelana. PVC-okna so sicer znana po svoji odpornosti in dolgi življenjski dobi, a je to odvisno od pravilnega vzdrževanja. K temu sodi tudi čiščenje, in to ne le stekel, temveč tudi okvirja in podboja. Za čiščenje okenskih okvirjev uporabljamo običajna čistilna sredstva, ki ne puščajo prask, na voljo pa so nam tudi posebna čistila ki jih ponujajo proizvajalci ali specializirane trgovine. Po končani montaži z okvirjev ne smemo pozabiti odstraniti zaščitne folije, ki se na soncu lahko nanje zapeče, tedaj pa jo je težko odstraniti brez vidnih poškodb.
Okenske šipe čistimo z blagim čistilnim sredstvom in gobo, previdnost pa je potrebna pri odstranjevanju trdovratnih madežev, zasušenih etiket ali ostankov po montaži. Po montaži in zaključenih gradbenih delih moramo takoj odstraniti cementni mulj in izločke gradbenih materialov, saj lahko povzročijo izjede na površini stekla, zaradi česar dobi moten videz. Okenska tesnila so še prav posebno podvržena naravnemu staranju. Da bi dlje ostala uporabna in prožna ter opravljala svojo funkcijo zadrževanja zraka in vode, jih je treba večkrat na leto rahlo zdrgniti s krpo, na katero kanemo nekaj kapljic silikonskega olja. Tako ohranimo prožnost gumijastih tesnil in preprečimo predčasno izsušitev. Tesnila ne smejo priti v stik s agresivnimi čistilnimi sredstvi.
Vzdrževanje pa potrebuje tudi okensko okovje. Da bi zagotovili lahek tek okovja in njegovih gibljivih delov, jih vsaj enkrat na leto namažemo s posebno mastjo, ki ne vsebuje kislin. Proizvajalci oken imajo navadno v ponudbi tudi komplet za čiščenje, ki vsebuje posebno čistilo za okvirje podbojev in okenskih kril, posebno mazilo za nego tesnil in posebno olje za okovje.
