Na Malti so včeraj pokopali štiriindvajset umrlih, ki so utonili v nedeljski tragediji begunskega čolna pred obalo Libije. Osemsto umrlih še iščejo. Medtem so se na izrednem zasedanju zbrali voditelji članic Evropske unije. Dogovorili so se o odločnejših ukrepih za zajezitev begunskih valov in za pomoč beguncem, da bi preprečili nadaljnje tragedije.
Med ukrepi, ki jih je predlagala evropska komisija, so okrepitev operacije Triton, s katero potovanje beguncev v Sredozemlju nadzira agencija EU za nadzor zunanjih meja Frontex, in boj s tihotapci. V prihodnje naj bi misiji, ki je doslej prejela manj kot tri milijone evrov na mesec, zagotovili 120 milijonov evrov na leto. Med drugim naj bi z vojaško akcijo uničili plovila, ki jih uporabljajo tihotapci. Pri tem je še vprašljivo, ali jim bo na podlagi podatkov tajnih služb evropskih držav uspelo ugotoviti, katere ladje so res v lasti tihotapcev.
Evropski voditelji so odločili še, da je treba okrepiti pomoč državam, kot so Tunizija, Sudan, Mali in Niger, skozi katere potekajo migrantske poti, da bi lahko okrepile nadzor na svojih mejah. Že med srečanjem pa so poudarili, da je treba »podpreti prizadevanja Združenih narodov za vzpostavitev zakonitih oblasti v Libiji«, od koder prihaja največ čolnov z begunci. Zavzeli so se tudi za to, da bi države skupno ponudile pet tisoč mest za preselitev beguncev, ki najbolj potrebujejo pomoč. Države, v katere vstopajo begunci, so zaradi dublinskega sporazuma, ki določa, da je zanje odgovorna tista država, na katere ozemlje najprej vstopijo, preobremenjene. Toda pravičnejša porazdelitev bo še naprej slonela na prostovoljnih odločitvah posameznih držav, je na tiskovni konferenci po včerajšnjem izrednem vrhu povedal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, saj za drugačno rešitev ni pravnih podlag.
Lahko bi poslali Triglav
»Ministrstvo za notranje zadeve je pred odhodom premierja Mira Cerarja v Bruselj podprlo predloge za okrepitev operacije Triton,« nam je včeraj povedala Nina Gregori, generalna direktorica direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo. Kot je napovedal zunanji minister Karl Erjavec, bi Slovenija lahko za iskanje in reševanje na morju ponovno prispevala vojaško ladjo Triglav. Ta se je lansko zimo že vključila v italijansko reševalno operacijo Mare Nostrum.
»Ministrstvo podpira tudi vključevanje v projekt preselitve beguncev,« je nadaljevala Gregorijeva. Na vprašanje, koliko beguncev bi Slovenija sprejela, sicer ni mogla odgovoriti, saj bo razdelitev beguncev med države članice odvisna od evropske komisije. Pred petimi leti je Slovenija z Malte sprejela osem afriških beguncev, na ministrstvu pa so kasneje (neuradno) ocenjevali, da bi jih lahko sprejeli tudi sto ali več. Gregorijeva je še povedala, da MNZ podpira tudi uničevanje ladij, ki jih uporabljajo tihotapci.
Losangeleški profesor pomorskega mednarodnega prava Niels Frenzen, je sicer včeraj opozoril, da za vojaško posredovanje EU najverjetneje ne bo imela pravne podlage. Poleg tega pa bi bombardiranje ladij lahko v smrtno nevarnost spravilo begunce, ki jih tihotapci včasih zaklenejo v podpalubje, kar se je zgodilo tudi ob nedeljski tragediji. Lahko bi zmotno sklepali, da so ladje prazne, saj na palubi ne bi bilo nikogar, je Frenzen zapisal na svojem blogu.
Evropa bi »prenesla« veliko več beguncev
Sestanek evropskih voditeljev v Bruslju pa je že vnaprej, takoj zatem, ko so bili že znani predlogi evropske komisije, naletel na ostre kritike nevladnih organizacij, ki zagovarjajo pravice beguncev. »V Amnesty Internationalu smo zelo zaskrbljeni zaradi odločitve, da bi zgolj okrepili operacijo Triton,« je v pogovoru za Dnevnik povedala Iverna McGowan, izvršna direktorica Amnesty Internationala za področje evropskih inštitucij. »Kot vemo, je Triton omejen na delovanje v priobalnem pasu Italije, brodolomi pa se največkrat dogajajo več sto kilometrov stran, blizu libijske obale.«
Nevladne organizacije so že ob uvedbi operacije Triton, ki je nasledila razmeroma uspešno operacijo Mare Nostrum, opozarjali, da gre za akcijo, ki je namenjena varovanju meja in ne varovanju beguncev. Iverna McGowan je še dejala, da od EU pričakujejo vzpostavitev legalnega priseljevanja beguncev z vojnih območij. »Zgolj v državah, ki obkrožajo Sirijo, je ujetih 3,9 milijona beguncev.« To je veliko število za begunce, a tudi če bi – teoretično – vse preselili v Evropo, bi se med petsto milijoni Evropejcev porazgubili. Poleg tega, pravi Iverna McGowan, pa bi morali povečati možnosti za združevanje beguncev, ki že živijo v EU, s svojimi družinskimi člani, ki še čakajo na rešitev.
