Včerajšnja soglasna odločitev ustavnih sodnikov, da razveljavijo obsodbo v zadevi Patria in jo vrnejo na ljubljansko okrajno sodišče v ponovno sojenje in pred novega sodnika, sproža več vprašanj, kot pa daje odgovorov. Najpomembnejša so: kdaj se bo iztekel absolutni zastaralni rok in kaj lahko obtoženci pričakujejo v morebitnem ponovnem sojenju ter kaj bo z ugotovitvami finančne preiskave proti Janezu Janši.
Ustavni sodniki so si bili enotni, da so sodniki okrajnega, višjega in vrhovnega sodišča Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča obsodili kljub temu, da jim sprejem oziroma dajanje obljube nagrade ni bilo konkretno dokazano. Če zelo grobo poenostavimo, so ustavni sodniki pogrešali konkreten dokaz, da je trojica v podkupovanje privolila (denimo pričo, zapisnik in podobno), imeli pa so zgolj posredne dokaze o srečanjih in toku posla na sporen način. Krkovič in Črnkovič sta včeraj popoldne zapustila zapor na Dobu, prvaku SDS Janezu Janši pa se ne bo treba vrniti za zapahe.
Kaj se bo dogajalo na ponovnem sojenju
Pravna mnenja o tem, kaj se bo dogajalo s primerom Patria na ponovnem sojenju, so zelo različna. Po starejšem in milejšem kazenskem zakoniku namreč zadeva Patria zastara že čez slabe štiri mesece. Medtem ko novi kazenski zakonik določa, da je v ponovnem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe, stari kazenski zakonik te izjeme ne pozna, temveč govori le o absolutnem zastaralnem roku, ki je v Janševem primeru 10. avgust 2015. Glede na to, da je za obtožence vedno treba upoštevati milejša določila, se zdi najbolj logično, da bi tudi za Janšo, Črnkoviča in Krkoviča veljal zastaralni rok po stari zakonodaji. Toda zadeva še zdaleč ni tako preprosta in se bržkone lahko še zaplete. Prav ustavno sodišče je v primerih zastaranja po starem kazenskem zakoniku sprejelo stališče, da se mora ponovno sojenje tudi v kazenskih primerih, ki se nanašajo na staro zakonodajo, končati v dveh letih po razveljavitvi sodbe, kot veleva nova zakonodaja. O zastaralnem roku zadeve imajo različna mnenja celo odvetniki obtoženih.
Negotova usoda finančne preiskave
Prav tako ni jasno, kaj bo z ugotovitvami finančne preiskave proti nekdanjemu predsedniku vlade, ki jo je specializirano državno tožilstvo uvedlo septembra 2013, tri mesece po tem, ko je sodišče prve stopnje Janšo zaradi kaznivega dejanja sprejemanja daril za nezakonito posredovanje obsodilo na dve leti zapora. Končalo jo je prejšnji mesec in Janši po velikih težavah vročilo tudi vabilo za zaslišanje. Na njem so mu tožilci želeli predstavili ugotovitve preiskave, med katerimi je ključna ta, da so izdatki prvaka SDS v trinajstih letih za kar pol milijona evrov presegali njegove zakonite dohodke. To priča o tem, da je želelo tožilstvo zoper Janšo vložiti tudi tožbo o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Za zdaj ni uradno jasno, ali je tožilstvo proti Janši že vložilo tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora, domnevamo pa lahko, da so to storili, saj jih k temu zavezujejo kratki časovni roki v zakonu. Prav tako ni jasno, ali bodo skupaj s sodbo v zadevi Patria avtomatično »padle« tudi ugotovitve finančne preiskave. Na specializiranem državnem tožilstvu v dveh dneh na naša vprašanja niso odgovorili.
Po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) lahko tožilstvo odredi finančno preiskavo, ko so izpolnjeni določeni (trije) pogoji. Vse tri je tožilstvo v času vložitve preiskave izpolnilo. Težavo pa bi lahko pomenila utemeljitev sklepa. Ta namreč kot pravni temelj za uvedbo preiskave eksplicitno navaja zakon »v zvezi« s kazenskim postopkom v zadevi Patria. Če bo ta res zastarala že avgusta, bo Janša tožbo – če jo bo do takrat sploh dvignil – po vzoru članov družine pokojnega Jožeta Zagožna zagotovo izpodbijal na ustavnem sodišču. Iz virov blizu tožilstva smo izvedeli, da je prav morebitna odločitev ustavnega sodišča ključna neznanka v zgodbi.
Hkrati velja opozoriti, da je finančna preiskava zoper Janeza Janšo zajemala tudi njegove nepremičninske posle z Imosom. Ta je prek povezanega podjetja Eurogradnje leta 2005 za dobrih 131.000 evrov odkupil nezazidljivo zemljišče v Trenti, s tem denarjem pa je Janša financiral trisobno stanovanje v Ljubljani, ki ga je kupil od Imosa. V tej zadevi je sodišče zoper Janšo lani uvedlo sodno preiskavo zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic.
