Romana in Tomaž K. sta poročena dve leti, in čeprav jima je poročni dan ostal v lepem spominu, bi danes med pripravami na ta pomembni dogodek ravnala drugače. S sosedi bi se natančno pogovorila, kako bo potekalo šranganje, saj sta zaradi tega starega običaja za nekaj minut zamudila civilni poročni obred. »Fantje iz vasi so postavili nemogoče pogoje, tako da smo vsi postali nervozni in slabe volje. Ker z dovoza niso želeli odstraniti traktorja, s katerim so se pripeljali, smo zamujali in spominjam se, da sem bila takrat jezna in obupana. Na srečo nas je na matičnem uradu sprejela razumevajoča in simpatična matičarka, ob kateri smo pozabili na sitnosti in se sprostili. Za šrange pa od takrat nočem niti slišati več,« nam je pripovedovala Romana.
Najraje imajo darilo v kuverti
Na poroko sta se z možem pripravljala več mesecev. Ko sta izvedela, koliko ju bodo stala oblačila, prstana in ohcet z muzikanti v stari kmečki gostilni v Laškem, sta bila zaskrbljena, kako bosta finančno zmogla tak zalogaj. »Vse skupaj naju je stalo več kot 5000 evrov, vendar nama je večina svatov prinesla darilo v kuverti, tako da sva s tem denarjem pokrila velik del stroškov. Spominjam se, kako neprijetno sem se počutila, ko so me prijatelji in sorodniki spraševali, kaj nama naj poklonijo za poročno darilo. Ker sva takrat že imela opremljeno stanovanje, sem jim v zadregi pojasnila, da imava praktično vse, samo pri denarju sva na tesnem.«
Ali je res nevljudno, če mladoporočenca izrazita željo po denarju? »Ni nevljudno, poleg tega je zdaj postala že praksa, da svatje prinesejo darilo v kuvertah. Danes se ne kupujejo več pralni stroji, televizije in podobni izdelki za dom, ker velika večina parov že pred poroko živi skupaj in ima urejeno stanovanje,« pravi Milovan Đurić, ki v celjskem Hotelu Evropa skrbi, da poročna slavja potekajo brezhibno.
»Denar vedno pride prav. Nekateri z njim lažje pokrijejo stroške poroke, drugi pa si privoščijo kakšno potovanje. Prepričan pa sem, da mladoporočenci ne vabijo svatov na poroko zato, da bi od njih dobili kakšnih sto evrov. Povabijo jih, ker si želijo ta dan preživeti z ljudmi, ki jih imajo radi. Zato 'velikost' darila sploh ni pomembna. Domiselno darilo, ki smo ga izdelali sami, ima lahko globlji pomen kot dragocenost, ki jo bo kupil nekdo, ki ima veliko denarja in se rad pobaha,« je še prepričan gostinec.
Veliko tudi »skritih« porok
Toliko kot je parov, toliko je tudi različnih želja, tako da se poroke med sabo zelo razlikujejo. Đurič pravi, da je še vedno veliko klasičnih porok z dvorjenjem neveste, šranganjem, špalirji, igranjem na harmoniko in metanjem riža. »Opazil pa sem, da v zadnjem času raje uporabljajo plastičen bel riž, ki je sicer nekoliko dražji in se na pogled ne razlikuje od pravega. Marsikdo namreč meni, da ni prav, če se riž meče naokoli, ko pa je na svetu toliko lakote in siromaštva. Bolj kot riža se zato svatje poslužujejo tudi mehurčkov ali balončkov.«
Mladi pari imajo danes drugačen pogled na to, kakšno mora biti poročno slavje. Želijo si novosti, drugačnosti, igrivosti in pisanosti. Svatov nočejo utrujati z raznimi že stokrat videnimi igricami. Tudi pri izbiri poročnih tort se je marsikaj spremenilo. Največkrat pari želijo prav takšno torto, kot so jo videli na televiziji, na spletu ali v kakšni reviji. V zadnjem času je tudi precej »skritih« porok. Ker mladoporočenci svojih prijateljev in sorodnikov ne želijo obremenjevati s stroški, jih enostavno povabijo na družinsko ali prijateljsko srečanje s kosilom, bistvo pa zamolčijo. Ko pridejo v poročni obleki in ko se sredi gostilne pojavi še matičar, je presenečenje popolno. »Ponavadi tečejo solze sreče in je zares enkratno vzdušje. Nihče od povabljencev ni obremenjen s tem, kaj bo kupil za darilo in kaj bo oblekel. Samo lepo se ima,« je navdušen Milovan Đurić.
Gostinci in drugi ponudniki storitev, ki so pri poroki nepogrešljive, ne skrivajo, da se v zadnjih letih pozna, da morajo ljudje skrbno pretehtati vsak evro. Nekateri se zato tudi pri porokah odločajo zgolj za kosilo v ožjem družinskem krogu, so pa tudi pari, ki si želijo imeti zares veliko slavje, o katerem se potem še dolgo govori. V Hotelu Evropa imajo za letos dve naročili za poroki, na katerih bo kar 250 povabljencev.
Cene so odvisne od želja
Kdor ima visoke zahteve, bo pač moral plačati več kot tisti, ki se bo na svatbi zadovoljil z dunajskim zrezkom, ocvrtim krompirčkom in zeleno solato. Pri taki izbiri menija bo v Hotelu Evropa na osebo odštel približno 12 evrov. Kdor si bo želel privoščiti nekaj več, bo moral na osebo odšteti od 55 do 65 evrov. V ta znesek so vključeni penina in pogostitev po civilnem delu poroke, hladna predjed, juha, glavna jed s solato, bife, v katerem je različna hrana na voljo do konca zabave, torta in pijača.
Urška Slapar iz Kamnika ima zelo zanimivo in hkrati zelo naporno delo. Z možem sta odprla podjetje, ki organizira poroke v naravi. Gre za poroke v šotoru, ki ga lahko postavijo na domačem travniku, na gozdni jasi oziroma kjer si pač ženin in nevesta želita. Slaparjeva pravi, da je v zadnjem času moderno, da se svatje in poročni par s pričami ne vozijo sem ter tja in da se civilni obred in svatba organizirata na istem mestu. Seveda pa se mora civilni obred, ki je opravljen zunaj uradnih prostorov, posebej plačati.
»Slovence zelo privlači morje. Radi bi se poročili na plaži, vendar to pri nas žal ni mogoče. Sicer pa so njihove želje zelo različne. Lani smo organizirali poroko za par, ki se je poročil na Veliki planini, šotor pa smo seveda postavili malo nižje,« pravi Kamničanka. Po njenih besedah je mogoče uresničiti skoraj vsako željo, a kaj, ko se vse ustavi pri denarju. »Po mojem mnenju zaradi krize ni manj porok, vendar pa se pari določenim stvarem odpovejo. Še vedno so tudi taki, ki rečejo, da bo to njun dan, da se bosta poročila prvič in zadnjič in da zato ne bosta varčevala,« razlaga solastnica podjetja, ki ponuja organizacijo celotne poroke. To pomeni, da postavijo šotor, poskrbijo za hrano, cvetje, fotografa, glasbenike ali didžeja, vabila in zahvalna darila, pomagajo tudi pri pripravi protokola, svetujejo pri izbiri poročne obleke, skratka, pripravijo celoten načrt.
Lep je tudi prstan iz jekla
In koliko stane takšna poročna pravljica? »Če je sto povabljencev, znaša cena sto evrov na osebo. Več je ljudi, manjši je strošek in obrnjeno. V to ceno smo zajeli šotor, ves inventar, hrano, pijačo, dekoracijo in vabila, ne pa tudi obleke, fotografa, prstanov in poročne torte,« pove Urška Slapar. Skoraj vse mlade neveste se še vedno želijo poročiti v dolgi beli obleki. Večina si jih obleko sposodi v izposojevalnici svečanih oblek, kar stane od 200 do 800 evrov. Lastniki izposojevalnic tarnajo, da posel ne gre več tako kot pred leti. Ženske namreč poročne obleke kupujejo tudi po spletu iz tujine. Čeprav so cene zelo dostopne, so menda nekatere slabe volje, ko jim poštar prinese majhno škatlo, v kateri je natlačena obleka, ki je bila na fotografiji videti tako sijajna. Tako je pač, kadar se kupuje maček v žaklju.
Čeprav za sklenitev zakonske zveze na matičnem uradu ni treba imeti zlatega prstana, se večina parov zlatim obročkom ne želi odpovedati. Prstan je pravzaprav edina stvar, ki jo vse življenje oziroma do konca zakonske zveze nosijo s sabo. Zlatar in samostojni oblikovalec David Kramarič ima prav, ko pravi, da pri izbiri prstana ne bi smeli varčevati. »Pozna se, da je kupna moč manjša. Pred leti smo prodali veliko več dražjih prstanov. Zdaj je trend klasika. To pomeni ravne, preproste linije oziroma prstane, ki so preprosti, lahko nosljivi in ne gredo iz mode. Za soliden par prstanov je treba odšteti od 800 do 1200 evrov. Če imate veliko denarja, vam lahko prodam tudi prstan, ki sem ga razvijal štiri leta. Gre za unikaten, ročno izdelan prstan z 98 briljanti, ki je res nekaj posebnega. Par stane dobrih 5000 evrov.«
Redki si ga lahko privoščijo, je pa zato veliko parov, ki si ne morejo kupiti niti povprečnega zlatega obročka. »Pred kratkim sta me obiskala fant in dekle, ki sta pripravljena za prstana odšteti samo 240 evrov. Toplo sem jima priporočal, naj se oglasita pri mojem prijatelju, ki prodaja prstane iz jekla. Zlati prstani za tak denar so zelo tanki, se krivijo in režejo. Res jih ne priporočam. Če mladoporočenca nimata denarja, je res bolje, da se odločita za jeklen prstan, ki je prav tako lep, trpežen in predvsem masiven.«
