Prehodno obdobje
Gozdarski »baroni« – takšen vzdevek se je oprijel koncesionarjev, ker naj bi bogateli s prodajo državnega lesa – so pri inštitutu za javno upravo pravne fakultete v Ljubljani pridobili pravno mnenje, po katerem bi moral zakonodajalec po izteku koncesij za dovolj dolgo prehodno obdobje zavarovati položaj sedanjih koncesionarjev. Jože Sterle, direktor Združenja za gozdarstvo, nam je pojasnil, da sami predlagajo petletno prehodno obdobje. V tem času naj bi država zagotovila ustrezen obseg del za delavce (1300 jih je), zdaj zaposlene pri koncesionarjih.
In kako na to odgovarjajo na kmetijskem ministrstvu? Državni sekretar za gozdarstvo Miha Marenče poudarja, da bo moralo podjetje Slovenski državni gozdovi vsa dela oddajati prek javnih razpisov, zato si prizadevajo najti pravno podlago, kako koncesionarjem omogočiti, da bi za določeno obdobje (za dve leti ali več) ohranili posel – sečnjo in spravilo lesa – v državnih gozdovih. Marenče pa dodaja, da bo to podjetje, takoj ko bo zaživelo (predvidoma 1. januarja 2016), od koncesionarjev prevzelo prodajo lesa, ki navrže največ zaslužka.
Kako do lesa
V državnih gozdovih na leto posekamo okoli milijon kubičnih metrov lesa, od tega naj bi ga 70 odstotkov predelala domača lesnopredelovalna industrija, ki pa jo je nastajajoči zakon o novem državnem gozdarskem podjetju povsem zaobšel. V Združenju za gozdarstvo mu zato nasprotujejo, saj po njihovem ne odgovarja na dve ključni vprašanji: ali bo ohranil 1300 delovnih mest v gozdarstvu in ali bo oskrba slovenske lesne industrije z lesom iz državnih gozdov ostala vsaj na sedanji ravni. Zaradi tega vprašanja je kmetijsko ministrstvo deležno največ kritik. Toda državni sekretar Miha Marenče pravi: »V zakon ne moremo zapisati, da bodo slovenski predelovalci les dobivali prednostno, saj bi bila to nedovoljena državna pomoč.« Obljublja pa, da bodo po zgledu nekaterih drugih držav s posebnimi mehanizmi zavarovali domačo industrijo. »Upamo, da bo lahko novo državno podjetje individualno sklepalo dolgoročnejše pogodbe o prodaji lesa, seveda po tržni ceni,« nam je povedal Marenče in dodal, da kmetijsko ministrstvo ne bo opustilo namere, da ustanovi podjetje Slovenski državni gozdovi. Ne bi bilo enostavneje, če bi v gospodarsko družbo preoblikovali kar sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, kot predlaga njegova direktorica Irena Šinko, saj sklad že skrbi za državne gozdove? »Direktorica zagovarja, da se preoblikuje celoten sklad, ne le njegov gozdarski del, mi pa se zavzemamo za ločitev gozdarstva od kmetijstva,« odgovarja Marenče, ki je tudi prepričan, da bo sklad, če mu bodo ostala le državna kmetijska zemljišča, kljub temu preživel.
