Člani nekdanje uprave Telekoma Slovenije, odgovorni za domnevno sporne prevzeme po Balkanu in 200-milijonske odpise, naj bi bili danes pomembni neformalni svetovalci sklada Cinven, edinega preostalega ponudnika za Telekom. Bili naj bi njegov vezni člen do vladajoče politike.
Vrata v Sloveniji naj bi Telekomovemu snubcu po neuradnih informacijah več virov odpirala Filip Ogris - Martič in Željko Puljić, nekdanja člana uprave Telekoma za finance in tehnologijo. Kakšne naj bi bile njune naloge poleg tega, da do obisti poznata notranji ustroj in delovanje našega nacionalnega operaterja, je znano le Cinvenu. »Ne morem komentirati,« je na vprašanje, ali dela za Cinven, odgovoril Ogris - Martič, partner v avstrijskem svetovalnem podjetju responsible4results. »Informacija ne drži. S predstavniki Cinvena nimam stikov,« pa je zatrdil Puljić.
O privatizaciji bo odločila vlada
Kot smo razkrili v Dnevniku, naj bi v Cinvenu oddali zavezujočo ponudbo v višini okoli 112 evrov na delnico, s čimer so razočarali pomemben del predstavnikov države. Ti naj bi še pred pol leta za Telekom pričakovali tudi tretjino višjo kupnino. Čeprav je Cinven edini še preostali ponudnik, naj bi od njega poskušali izpogajati višjo ceno, državni prodajalci pa naj bi naročili novo cenitev, da bi z njo »znižali« previsoka pričakovanja.
Toda v britanskem skladu so očitno že ugotovili, da o prodaji 75-odstotnega deleža ne bo presojal (le) Slovenski državni holding (SDH), ki je dobil soglasje parlamenta za prodajo Telekoma. Ker gre za občutljivo transakcijo, ki razburja slovensko politiko že skoraj dve leti, bo končno odločitev o njej zagotovo morala sprejeti vlada Mira Cerarja.
Po trditvah naših virov naj bi v Cinvenu ocenili, da sta med tistimi, ki bi lahko pripomogla k pozitivni odločitvi vlade, zlasti Aleksander Kešeljević, ekonomski svetovalec v Cerarjevem kabinetu, in dolgoletni prvak DeSUS Karl Erjavec. Ob tem velja omeniti, da je največja vladna stranka po razkritju (pre)nizke ponudbe Cinvena domala edina, ki si prizadeva pripeljati privatizacijo Telekoma do uspešnega konca. Ne gre niti mimo dobrih odnosov med predstavniki DeSUS in Iskratelom. Kot je znano, je DeSUS za mesto v upravnem odboru SDH favoriziral Andreja Polenca, nekdanjega prvega moža Iskratela, ki ga policija preiskuje zaradi sumov nepravilnosti pri lastninjenju družbe in financiranju menedžerskega prevzema Merkurja. Vlada ga zaradi tega ni potrdila za enega najpomembnejših položajev v državi, kjer bi soodločal ravno o prodaji Telekoma.
Kešeljević: Nihče ni hotel vplivati name
Čeprav naj bi imel po navedbah naših virov pomembno vlogo pri aktualnih privatizacijskih postopkih, Kešeljević zagotavlja, da v imenu Cinvena nihče ni poskušal vplivati nanj. »Glede na vsebino pogovorov, ki sem jih opravil z različnimi posamezniki v zvezi s privatizacijskimi postopki, ocenjujem, da ni šlo v nobenem primeru za lobistični stik. Drugače bi postopal v skladu z zakonodajo,« je dejal Kešeljević. Tudi Erjavec, ki kot zunanji minister vodi gospodarsko diplomacijo in je zato v rednih stikih z Iskratelom kot enim največjih slovenskih izvoznikov, zagotavlja, da ni imel nobenih lobističnih stikov. Stike z Erjavcem je potrdil tudi Puljić, vendar je zagotovil, da gre za stike in pogovore izključno na temo gospodarske diplomacije in o možnostih razvoja poslov v srednji in jugovzhodni Aziji. »O privatizaciji Telekoma se nisva pogovarjala,« je dejal Puljić.
So pa zato v Erjavčevem kabinetu potrdili, da se je nanj obrnil Igor Štemberger, lastnik Ilirike, ki ravno tako svetuje Cinvenu. »Gospod Štemberger je 22. januarja letos na ministra naslovil prošnjo za srečanje s predstavniki Cinvena. Naslednji dan je tajništvo ministra pisarni gospoda Štembergerja odgovorilo, da srečanje z ministrom ni možno. Po tem datumu ni bilo nadaljnjih zaprosil gospoda Štembergerja,« so povedali na ministrstvu za zunanje zadeve. Ali mu je uspelo pri drugih politikih, Štemberger ni hotel komentirati.
Puljić in Ogris - Martič v sodnem boju s Telekomom
Sodelovanje Ogrisa - Martiča in Puljića z morebitnim novim lastnikom Telekoma ne bi bilo presenetljivo, saj ju nekdanji delodajalec tako kot druge člane takratne uprave Bojana Dremlja toži zaradi domnevne povzročene 25-milijonske škode pri preteklih poslovnih podvigih. Kot smo poročali, je nekdanja uprava Telekoma osumljena podkupovanja na Kosovu in visokih preplačil pri kupovanju podjetij v Sloveniji. Čeprav si je zaradi tega prislužila tožbo in ovadbo, je imela precej večji negativni vpliv na poslovanje propadla širitev na makedonski trg. Ta je pripeljala do visokih odpisov in daleč največje izgube v zgodovini družbe, kar je ne nazadnje znižalo njeno vrednost in morebitno kupnino ob prodaji. Puljić bi imel pri sodelovanju s Cinvenom tudi poslovni interes. Njegov Iskratel je bil namreč dolgoletni pomemben dobavitelj Telekoma.
