Javni razpis državne agencije Spirit za financiranje izvajanja podpornih točk VEM (Vse na enem mestu) je na Obrtni zbornici Slovenije (OZS) zbudil veliko ogorčenja. Spirit je namreč pod taktirko vršilca dolžnosti direktorja Gorazda Miheliča razpisno dokumentacijo pripravil tako, da onemogoča samostojno konkuriranje OZS na razpisu v vseh enajstih regijah. Zato na zbornici celo razmišljajo, da bi Spirit prijavili komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).
Razpis naj bi bil tako v resnici pisan na kožo regionalnim razvojnim agencijam. »Razpis Spirita kaže znake korupcije, zato ne nasprotujem prijavi na KPK,« je vodstva obrtno-podjetniških zbornic po sestanku obvestil predsednik OZS Branko Meh. S tem, da se OZS zaradi Spiritovega ravnanja počuti izigranega, je Meh seznanil tudi gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Njegovega komentarja nam včeraj ni uspelo dobiti.
Vse omejitve spornega razpisa
Katere so ključne omejitve letošnjega razpisa za točke VEM? Prva je ta, da morajo kandidati zagotoviti prisotnost vsaj dveh oseb v lokalni pisarni. Ker je v številnih njenih izpostavah po Sloveniji zaposlena le ena oseba, gre za pogoj, ki ne gre na roko OZS. Prav tako na razpisu ne morejo prijaviti celotne mreže, s katero bi lahko enovito pokrili celotno državo. Pri tem ne gre spregledati, da je zbornični sistem OZS s svojimi 62 območnimi zbornicami že od nastanka točk VEM del podpornega okolja, ki zagotavlja storitve na enem mestu. Kot so pojasnili na OZS, so se območne zbornice le v dveh regijah uspele povezati v konzorcije, medtem ko jim v preostalih konzorcijev ni uspelo sestaviti. S Spirita odgovorov na naša vprašanja nismo prejeli.
Zaskrbljenost OZS zaradi omejitev na razpisu ni presenetljiva. Leta življenja na veliki nogi, ko so posamezniki prejemali bajne mesečne plače, včasih celo večje od 15.000 evrov, so minila. Po ukinitvi obveznega članstva v OZS v letu 2013 je zbornica lani ustvarila več kot milijon evrov izgube. Celotni prihodki OZS so se lani znižali za skoraj 40 odstotkov, na 4,6 milijona evrov. Na zbornici, ki ima danes približno 30.000 članov, 20.000 manj kot v časih obveznega članstva, so znižali tudi članarine. Z njimi so lani zbrali le 2,4 milijona evrov, kar je pol manj kot leta 2013.
Enake težave, enake želje – obvezno članstvo
Zaradi visokih izgub ni presenetljivo, da na OZS in Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki ima podobne težave, skrivaj pripravljajo teren za ponovno uvedbo obveznega članstva v zbornicah. Ko je Meh pred dnevi vodilne predstavnike območnih zbornic obvestil o vprašljivem Spiritovem razpisu, jih je seznanil tudi s tem, da so skupaj z GZS oblikovali delovno skupino. Ta naj bi prepričala gospodarsko ministrstvo in poslance državnega zbora, da mora biti vsak gospodarski subjekt član najmanj ene zbornice ali pa plačevati prispevek za zastopanje.
Na OZS so zatrdili, da se zavedajo prednosti obveznega članstva in niso za to, da bi morali ponovno uvesti nekdanji sistem obveznega članstva. Toda v isti sapi so pojasnili, da obstoječi zbornični sistem ni ustrezen. Ker se borijo za boljše predpise in poslovanje podjetnikov, izborjene aktivnosti pa financirajo le tista podjetja, ki so člani zbornice, se zavzemajo za ustrezno rešitev, so pojasnili na OZS. Ta pa naj bi zagotavljala stabilno delovanje zborničnega sistema, predvsem pri zastopanju malega gospodarstva.