Zanimivo je, da je ravno konec januarja rubelj prenehal izgubljati na svoji vrednosti. Do danes je rubelj zrasel proti evru za skoraj 40 odstotkov. V kolikšni meri bi se lahko padec rublja ponovil ob ponovnem padanju cene nafte, lahko samo ugibamo.
Sočasno se je konec januarja začel trend rasti delnic Krke. To ni niti tako presenetljivo, če vemo, da Krka več kot petino svojih izdelkov proda v Rusiji. Omenimo naj, da je ob zadnjem poročanju finančnih rezultatov Krka prevrednotila svoje zaloge v Rusiji na vrednost, izraženo v tečaju rublja konec lanskega leta. Od takrat je rubelj zrasel za 26 odstotkov. Sočasno je delnica Krke pridobila okoli 15 odstotkov.
Podobna zgodba je pri Gorenju. Tudi pri delnicah Gorenja lahko vidimo trend rasti, ki se je začel malenkost kasneje, ob koncu februarja. Delnica se je gibala v bližini 5,10 evra, danes pa je pri 6,20 evra, kar pomeni več kot 21-odstotno rast.
Res je, da so v tem obdobju rastle tudi preostale delnice na Ljubljanski borzi, vendar ne tako močno kot ti dve. SBITOP je v tem obdobju pridobil skromne 4,5 odstotka vrednosti. Morda primerjava niti ni najbolj posrečena zaradi uspešnih in neuspešnih privatizacijskih zgodb, ki spremljajo marsikatero izmed naših borznih družb, pa vendarle.
Pri odločitvi za nakup ali prodajo delnic naših izvoznikov na tuje trge (predvsem ruski in ukrajinski) le preverite, kako kaj stoji cena nafte in tečaj rublja.