Salonarji so ostali nepoškodovani, še praske ni bilo na njih, Kim je spretno krmaril med ostrimi skalami. Na poti je z golimi rokami pokončal korejskega muflona. Iz trde skale je napravil oster nož, odrl muflona in ga razsekal. Iz špranj visoke svete gore je naruval nekaj suhih vejic, iz žepa potegnil lupo, jo nastavil na zdaj že zahajajoče sonce, prižgal ogenj in si spekel sveže muflonsko pleče. Okrepčan in poln energije je nadaljeval pot v dolino, kjer ga je pričakala navdušena množica.

»Osvojitev Paektuja predstavlja dragoceno zabavo za dušo, ki je močnejša od katerega koli jedrskega orožja,« je po poročanju tamkajšnjega časopisa Rodong dejal veliki vodja, ponos vseh klenih Korejcev in njihova opora v boju proti kapitalističnim izkoriščevalcem in imperialnim osvajalcem iz zahodnega sveta.

Mladi voditelj se tudi sicer rad odpravi na teren, med svoje ljube ljudi, obiskuje tovarne, vasice, kmetije... Vsak njegov korak in vsako njegovo besedo v svoje majhne beležke skrbno zapisujejo njegovi najožji sodelavci in kronisti. Vsake toliko izide obsežna monografija o liku in delu velikega Kima. Tako je svetovni javnosti že povsem jasno in znano, da je Kim že pri treh letih znal voziti avtomobil, za številne druge podvige pa so krivi tudi izjemni geni. Njegov oče, veliki vodja Kim Džong Il (žal se je od svojega ljubljenega naroda mnogo prezgodaj poslovil pred štirimi leti), je tako nekega lepega dne poprijel za golfsko palico in 11 lukenj zapored zadel s prvim udarcem. Tiger Woods še zdaj neutolažljivo joka.

In kaj ima severnokorejski voditelj skupnega s Slovenijo, se boste upravičeno vprašali. Dobro, škodoželjni se boste spomnili na našega velikega maršala in njegove lovske podvige, po katerih je šel, poln novih moči, še do svoje delavnice na Brionih in izbrusil nekaj ključev. Še bolj hudobni boste pomislili na najbolj znanega političnega zapornika, ki junaško trpi v dobro demokracije, se bori na sodiščih, iz zapora hodi v parlament (s prostosti malo manj) in vmes še piše vrhunske romane. A bistvo severnokorejske zgodbe je, da bi mi pravzaprav tegale Kim Džong Una krvavo potrebovali. Predlagamo zunanjemu ministru Karlu Erjavcu, naj nemudoma odleti v Pjongjang in mu ponudi slovensko državljanstvo. Kim bo s svojimi izjemnimi sposobnostmi zlahka rešil naše finančne težave, lastnoročno zgradil drugo cev karavanškega predora, za zapahe spravil vse kriminalce in tajkune ter mimogrede v Pekovih modnih čevljih preplezal severno steno Triglava. Ali če ostanemo bolj skromni: pomislite na kruto dejstvo, da Tina Maze končuje svojo bogato kariero. In pomislite na razveseljivo novico, da bi nas v svetovnem pokalu, na prvenstvih in olimpijskih igrah zastopal Kim. Kakšen Hirscher, kakšen Svindal. Vsi bi pokleknili pred njim in mi Slovenci tudi. Nam en takle Kim enostavno paše!