V Arboretumu Volčji Potok, kjer se pripravljajo na 24. spomladansko razstavo cvetja, že cvetijo polja narcis, zgodnji tulipani, velike magnolije in več tisoč drugih zanimivih cvetov. Sledov posledic žleda, ki je neusmiljeno pustošil tudi v parku, skoraj ni več čutiti, čeprav se bodo z njimi spopadali še vse leto, pravi direktor Aleš Ocepek in našteje, da so v odstranjevanje posledic vložili že skoraj 8000 ur ročnega in blizu tisoč ur strojnega dela ter med drugim zasadili 1500 drevesnih sadik, uredili več kot 1500 metrov poti in popravili približno toliko metrov ograj.

Obiskovalce tradicionalne prvomajske razstave cvetja, ki bo od 25. aprila do 3. maja, bodo letos pričakale tudi obnovljene sanitarije na pristavi, ki so jim končno dodali nujno potrebne sanitarije za invalide in previjalnico, ki bo še zlasti razveselila mamice z dojenčki. Na novo so postavili tudi kuliso Souvanovega dvorca, pred katero bo v maju pripravljen nov oder za prireditve, ki jih bo lahko občudovalo kar tisoč gledalcev. Uradno odprtje bo 16. maja s koncertom Big Banda RTV Slovenija z gosti. Septembra naj bi začeli gradnjo novega vstopnega objekta, niza opravljene in načrtovane novosti tega leta direktor Ocepek.

Iz zakulisja nove kulise

»Graščina je bila zgrajena v začetku 17. stoletja, po opustitvi gradu na vrhu hriba. Mnenja o tem, ali je na hribu stal romanski grad ali samo renesančna utrdba, se razhajajo. Od gradu so ostale samo ruševine temeljev, od graščine pa še teh ni več,« zakulisje nove kulise predstavlja svetovalec za dendrologijo Matjaž Mastnak. Dodaja, da je dvorec, ki ga prikazuje Valvasorjeva upodobitev, ostal v osnovi enak do konca 19. stoletja, posest pa je leta 1882 prešla iz plemiških v meščanske roke. Kupil jo je Ferdinand Souvan, uspešen trgovec iz Ljubljane, ki je graščino prenovil in deloma spremenil, predvsem pa je »pustemu« renesančnemu pročelju nadel videz »imenitnejšega« baroka.

Njegov sin Leo Souvan je porušil gospodarska poslopja v neposredni bližini dvora in postavil pristavo, ki še vedno stoji, zaslužen pa je tudi za prvo velikopotezno parkovno ureditev prostora, pojasnjuje Mastnak. Dodaja, da so se na začetku druge svetovne vojne Souvanovi preselili iz Nemčije v Italijo – oziroma iz Volčjega Potoka v Ljubljano. Nacistična oblast jim je kot izdajalcem nemške domovine posestvo z dvorcem vred zaplenila in izročila v uporabo esesovskim strukturam. Graščino so aprila 1944 zažgali partizani, nova oblast, ki je izničila nacistično podržavljenje, pa žal ni imela interesa za obnovo. Tako so zidovje razrušili in gradbeni material uporabili za obnovo in gradnjo svojih bivališč.

Adrenalin v deželi dinozavrov

Najmlajše poleg priljubljenih igrišč tudi letos pričakujejo dinozavri, ki so v parku zvečine tudi prezimili in se s pomladjo z otroškega igrišča preselili na Graščinsko polje pred pristavo. Večina jih je pristala v šotoru ob pristavi, pravzaprav so med njimi le »živi« dinozavri, zaradi česar je njihova dežela letos še bolj adrenalinska. Ostali bodo do konca poletja.

Bližajočo se spomladansko razstavo, ki je med Slovenci prepoznavna predvsem po barvitih tulipanih, katerih število se vzpenja čez dva milijona, kar pomeni, da tam raste za vsakega Slovenca vsaj en tulipan, bodo tudi letos izdatno polepšali prav ti. »Jeseni smo jih strnjeno posadili na tri območja. Z mavričnimi gredami tulipanov na desni strani drevoreda bo po dolgem času spet očarljiv vstop v Arboretum; na območju Graščinsko - Spodnje polje, pri stari upravni zgradbi, bodo tulipani blesteli v novih velikih visokih gredah, posebno slikovite pa so zasaditve v senčni Hujski loki,« je povedala Melita Miš ter dodala, da so tulipani seveda tudi v Francoskem parku, na velikih gredah na križiščih, veliko pa jih je v zabojčkih ob sprehajalnih poteh.

Stojnice in vrtnarski sejem

»Tulipanova pot bo zato letos dolga več kot dva kilometra. Poleg njih smo na novo zasadili 200.000 narcis, osnovali nove kombinirane grede s 100.000 dvoletnicami, 1000 cesarskimi tulipani, 10.000 hijacintami, 30.000 šmarnimi hrušicami, v maju pa bodo zelo zanimive tudi grede s 5000 okrasnimi luki,« je naštela Miševa lepote, ki čakajo obiskovalce.

Razstava cvetja, vrtnarstva in vrtne opreme bo na območju Graščinsko - Spodnje polje, ob novi poti, ponujala pa bo vse za ureditev, opremo in udobje na vrtu in uporabno vrtnarjenje. Vrtnarski sejem bo v 1300 kvadratnih metrov velikem šotoru na parkirišču in bo bogato založen s sadikami okrasnih rastlin, balkonskim cvetjem, lončnicami, sadikami dreves in grmovnic, sadikami jagodičevja, vrtnin ter gnojili, vrtnim orodjem in drugimi pripomočki za dom in vrt. Pri pristavi bo še 20 pokritih stojnic namenjenih sejmu domače in umetnostne obrti.

Pol stoletja rododendronov

Maja bodo v parku proslavili tudi Pol stoletja rododendronov. Ob obletnici so zgornji angleški park obogatili z 250 novimi, poldrugi meter visokimi rododendroni. Mastnak razloži, da je bila že ob ustanovitvi ena od strateških usmeritev razvoja botanične ustanove zasnovanje zbirke zimzelenih listavcev. Tako so si v začetku 60. let prejšnjega stoletja priskrbeli veliko semen in drugega razmnoževalnega materiala za vzgojo več kot sto različnih vrst rododendronov. Seme, cepiče in potaknjence so pridobili in kupili v Kalmthoutu, v kewških in wisleyskih vrtovih ter severnonemških drevesnicah, nekaj zanimivih sort pa tudi v čeških Pruhonicah. Po prvih letih vzgoje v rastlinjaku in senčnici so mlade rastline nasadili v današnjem Zgornjem angleškem parku in ob Jezeru bele magnolije, kjer so naravno kisla tla, zimska senca in povečana zračna vlaga.

V parku so letos skupaj z bioenergetikom Jožetom Trojarjem zasnovali tudi pot dobrega počutja, saj je v parku, kot pravi Trojar, dovolj energij za vse čakre. Jakosti energij so za človeško telo prijetne, ga krepijo, spodbujajo in razveseljujejo, zato časovne omejitve zadrževanja niso potrebne. »Posebnost arboretuma je v tem, da s svojo razsežnostjo in urejenostjo ponudi maksimalno število človeku potrebnih energij, enkratnost pa v tem, da v njem ne govorimo samo o energetskih točkah, ampak predvsem o predelih večjih razsežnosti, kjer prevladuje določena energija,« pravi Trojar.