Po Dnevnikovih lanskih razkritjih, da Slovenski filmski center (SFC) financira projekte zavoda Vertigo, četudi je ta na več načinov povezan z zavodom Emotionfilm, ki je dolgoletni dolžnik filmskega centra, je konec lanskega leta vendarle prišlo do preobrata v »politiki« te osrednje slovenske institucije za podporo filmu. Center je namreč zavodu Vertigo zavrnil več vlog, ki jih je slednji oddal na njegove razpise, ter zavrnitev pojasnil prav z 11. členom zakona o Slovenskem filmskem centru, na katerega smo opozarjali v Dnevniku in ki pravi, da dolžniki in z njimi povezane osebe ne morejo kandidirati za sredstva filmskega centra. Vertigo se je sicer na vseh 12 zavrnilnih sklepov pritožil pristojnemu organu, ministrstvu za kulturo, kjer pa po štirih mesecih še vedno niso izdali zadevnih odločb.
Povezani prek zastopnika
Lani smo opozarjali predvsem na povezave med obema zavodoma, ki jih je bilo zlahka ugotoviti iz javnih evidenc: na skupno spletno stran, isti fizični naslov oziroma sedež zavodov, deljen logotip in združevanje pod enotno blagovno znamko. Na Dnevniku pa smo zdaj pridobili tudi sklepe, s katerimi je filmski center na razpisih konec lanskega leta zavrnil Vertigo in ki potrjujejo naše ugotovitve, saj center v vseh zavrnilnih sklepih svojo odločitev utemeljuje na pregledu obračunske dokumentacije v preteklosti sofinanciranih projektov, na osnovi katerega je ugotovil povezanost Vertiga in Emotionfilma, kot jo opredeljuje 4. člen zakona o SFC. Povezanost obeh zavodov, kot beremo v sklepih, izkazuje pravna zastopnica Emotionfilma od leta 2009 Metka Rakuša, ki je hkrati v delovnem razmerju pri Vertigu.
Spomnimo: pred tem sta bila zavoda povezana celo po istem zastopniku, Danijelu Hočevarju, ki je direktor Vertiga še danes, Metka Rakuša pa je očitno stopila v vlogo zastopnice kot članica producentske hiše, kar kaže na premišljen notranji prenos zastopstva, s katerim so skušali na Vertigu zabrisati sled bremenilne povezanosti po enotnem zastopniku. Na SFC so tako vloge Vertiga zavrnili s pojasnilom, da je pooblaščena oseba za zastopanje Emotionfilma v odvisnem razmerju do svojega delodajalca Vertiga, s čimer je izpolnjen zakonski pogoj povezanosti obeh zavodov, saj ima na tak način Vertigo možnost usmerjati Emotionfilm ali bistveno vplivati nanj pri odločanju o financiranju in poslovanju.
Ministrstvo še vedno odloča
Opozoriti velja, da je z obračunsko dokumentacijo, ki kaže, da je Metka Rakuša na plačilni listi Vertiga, filmski center vseskozi razpolagal, kar seveda še vedno zbuja sum, da se je direktor centra Jožko Rutar že v preteklosti dobro zavedal, da sta zavoda povezana, a je Vertigu zavestno gledal skozi prste ter mu s tem omogočal, da je kljub 11. členu zakona oziroma dolgu Emotionfilma nemoteno pridobival sredstva za svoje filme.
Danijel Hočevar se na našo prošnjo, da pojasni, zakaj in s kakšnimi argumenti Vertigo izpodbija sklepe filmskega centra, ni odzval. Svoje delo medtem vse prej kot ažurno opravlja ministrstvo za kulturo, kjer pritožbe Vertiga zoper sklepe SFC obravnavajo že štiri mesece. Vertigo je namreč enajst pritožb vložil že 18. decembra lani, ob izteku leta pa nato še eno pritožbo. Ministrstvo bi moralo o pritožbah odločiti v roku 60 dni, torej do konca februarja. Zakaj odločitev v zadevi še ni, nam vse do včerajšnjega zaključka redakcije z ministrstva niso sporočili.