Projekt predvideva predelavo 41.000 ton odpadkov na leto, kar je glede na sedanje količine (letos naj bi jih na deponijo v Leskovec pripeljali okrog 24.000 ton) močno predimenzionirano. Kot je že večkrat dejal novomeški župan Gregor Macedoni, bi bilo projekt, seveda v manjšem obsegu, možno izpeljati za deset do petnajst milijonov evrov. Vendar pri tem, kot kaže, na evropska in državna sredstva ne bi mogli računati.
»Na žalost je sofinanciranje iz kohezije vezano tudi na doseganje kazalcev, na kar nas je država tudi zelo jasno opozorila. In v tem primeru moramo zagotavljati 41.000 ton, ki pa jih trenutno ni, ter projekt zaključiti do konca leta.« Kot poudarja Macedoni, novelacija investicijskega programa ne pomeni, da bodo spreminjali obstoječi projekt za drugo fazo Ceroda, ampak gre za preverjanje ekonomike različnih variant.
Zavlačevanje v prid Kostaku?
Še vedno pa ni čisto jasno, ali je omenjena sredstva za Cerod sploh še možno črpati ali ne. Novomeška občina kot nosilka projekta namreč ima veljavno odločbo o dodelitvi kohezijskih in državnih sredstev, medtem ko je pogodbo, ki sta jo pred enim letom podpisala prejšnji župan Alojzij Muhič in takratni okoljski minister Dejan Židan, ministrstvo razveljavilo, saj gradbenega dovoljenja niso pridobili pravočasno. Macedoni trdi, da je pogodba neveljavna. Zato je pisno že pozval ministrstvo, naj čim prej pristopi k ponovnemu podpisu pogodbe.
V Zvezi za Dolenjsko (ZZD), stranki bivšega župana Muhiča, pozivajo Macedonija, naj nemudoma prekliče sklep o prekinitvi del na projektu Cerod, ki ga je izdal januarja letos izvajalcu, ribniškemu podjetju Riko, in s tem da zeleno luč za takojšnje nadaljevanje projekta v okviru spremenjenega investicijskega programa. V zvezi menijo, da bi morali letos poskusiti počrpati čim več evropskih sredstev, preostanek pa zagotoviti iz občinskih proračunov. »A investicija je vzdržna. Tudi ekonomsko je najbolj smotrno, da se predelava izvaja tam, kjer je deponija,« razmišlja Muhič.
Pojavljajo se namreč namigovanja, da naj bi bili zapleti okrog projekta Cerod vse bolj v prid krškemu podjetju Kostak, kjer so leta 2012 zagnali sortirno linijo. A kot je konec marca na sestanku županov dejal krški župan Miran Stanko, takega predloga nikoli ni bilo na mizi. »Najprej bi bilo treba temeljito premisliti in izračunati, kakšna bi bila ekonomika, in najti rešitev, ki bo najcenejša za občane. To je naš cilj,« je takrat povedal Stanko.
V šentjernejskem koncu napovedujejo proteste
Svoje zahteve pred župane postavljata tudi šentjernejska občina in tamkajšnja civilna iniciativa, ki so jo krajani Dolenjega Mokrega Polja ustanovili že leta 2011. Po besedah župana Radka Luzarja nasprotujejo vsem nadaljnjim aktivnostim glede druge faze Ceroda, dokler se najprej ne uredi problematika čistilne naprave izcednih vod in smradu na odlagališču. Ta je po besedah Zdenka Antončiča iz civilne iniciative iz dneva v dan hujši. »Izrabili smo že vse pravne možnosti, tudi upravno sodišče nas je zavrnilo, ker nismo organizirani kot društvo. Naša opozorila so ignorirali povsod, tudi pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja. Zato bomo najbrž poskusili kaj doseči preko evropskih inštitucij, pripravili bomo javno tribuno in tudi protest z zaprtjem dovozne poti,« napoveduje Antončič.
