Operacija Mare Nostrum je v letu dni po oceni Evropskega sveta za begunce in izgnance (ECRE) pred vojnim in drugim nasiljem ter bedo v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu rešila vsaj 150.000 ubežnikov. Ob bežni pomoči nekaterih držav, kakršna je bila slovenska z ladjo Triglav, je Italija na svoja ramena prevzela izjemno breme, njene zahteve, naj reševalno akcijo podpre celotna Evropska unija, pa so ostale neuslišane. Še več, nadomestili so jo z benigno operacijo Triton, ki je prvenstveno osredotočena na varovanje evropskih meja pred begunci in ne na usodo slednjih. Evropske politike je očitno šele po več kot 700 mrtvih v enem dnevu vest zapekla do te mere, da se znova kesajo in vzklikajo: »Nikoli več!« Da pri tem ne iščejo kaj več kot novo odvezo, pa je pred včerajšnjim sestankom zunanjih ministrov EU nehote razkrila Federica Mogherini, ko je dejala, da mora biti sredozemski incident povod za oblikovanje učinkovite skupne migracijske politike, tako kot je bil januarski napad v Parizu za pripravo enotnega in celovitega odziva EU na teroristične grožnje.

Če bi si evropska politika pri migrantih (kot tudi terorizmu) resnično izprašala vest, bi isti trenutek prišla do sklepa, da je problem beguncev prek Sredozemlja sprožila sama s svojo zgrešeno zunanjo politiko, ki je v brezno državljanskih vojn pognala pol severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Če je bila EU leta 2003 še žrtev ameriške manipulacije z orožjem za množično uničevanje v rokah Sadama Huseina, si pri Libiji, Siriji in Islamski državi ne more po pilatovsko umivati rok in valov beguncev prek skrajne meje obupa pripisovati kriminalnim združbam. Te pač funkcionirajo kot neljubi podpogodbeniki, ko ne znajo prikriti genocidne politike, ki jo Bruselj izvaja pred zidovi evropske trdnjave in jo spirajo valovi Sredozemskega morja.

Da evropska politika ne vidi bruna v lastnem očesu, se je pokazalo tudi sredi prejšnjega tedna, ko se je evropski parlament ukvarjal s sto let starim pomorom Armencev v sirski puščavi, medtem ko se je Sredozemlje že spremenilo v svež grob tisočev v smrt pognanih mož, žena in otrok iz Sirije, Iraka, Libije, Eritreje, Somalije. Poldrugi milijon beguncev iz Sirije, med njimi je po podatkih UNHCR polovica otrok, ki so našli zatočišče v Turčiji, ima večjo moralno težo od resolucij o armensko-turški spravi, s katerimi evropski parlamentarci pod preprogo pometajo smrtne grehe lastne politike.