Po papirniškem velikanu Aeru je v stečaju končal še eden večjih zaposlovalcev na območju Celja. Poslovno pot po 57 letih neslavno končujejo v družbi Klasje Celje, eni večjih proizvajalk kruha in pekarskih izdelkov pri nas.

Poslednja rešilna bilka za pekarno, ki ji je zmanjkovalo denarja za plače zaposlenih in plačilo dobaviteljev, je bila prisilna poravnava. Toda največji upniki niso podprli predlaganega načrta finančne sanacije in odpisa dolga. S tem bo službo izgubilo tudi nekaj več kot 100 zaposlenih. Ti so včeraj kljub stečaju normalno opravljali proizvodnjo, je za Dnevnik povedala direktorica Klasja Dragica Murko.

Niso krive banke, ampak Ročnik

Usodo Klasja sta po dostopnih informacijah zapečatili njegovi največji upnici, NLB in Probanka. Tema je namreč ostal dolžan več kot devet milijonov evrov, tako da je pri glasovanju o prisilni poravnavi odločalo njunih več kot 75 odstotkov glasov. Za njeno potrditev bi morali v Klasju po zakonu dobiti najmanj 60 odstotkov vseh glasov, a so glas zanjo oddali upniki z manj kot deset odstotki glasov. Tako okrožnemu sodišču v Celju ni ostalo drugega, kot da Klasje po dveh letih prisilne poravnave pošlje v stečaj.

Krivde za klavrni propad nekdaj ene velikih slovenskih tovarn, ki je imela več kot 400 zaposlenih in ustvarjala prek 20 milijonov evrov prihodkov, vendarle ne gre pripisati bankam, ki sta morda nespametno kreditirali Klasje, temveč njegovemu lastniku Tomažu Ročniku. Ta je družbo spravil na kolena s tem, ko si je iz nje izposodil več kot štiri milijone evrov in jih porabil za druge posle. Ko je pekarni zmanjkalo obratnega kapitala, da bi financirala proizvodnjo, pa je ta razglasila bankrot in se skušala rešiti z odpisom dolgov. Murkova, ki je za krmilom Klasja preživela zadnjih deset let, je medtem kot ključni razlog za težave izpostavila krizo in s tem povezan padec obsega poslovanja.

Čeprav sta NLB in Probanka glasovali proti predlagani prisilni poravnavi in 50-odstotnemu poplačilu nezavarovanih terjatev, ne gre mimo dejstva, da so bankirji še sredi lanskega leta Ročniku ponudili roko in rešitev za Klasje. V zameno za odpis dela dolga je Probanka zahtevala 66-odstotno lastništvo. Če bi Ročnik kot največji dolžnik Klasja izgubil večinski delež, pa bi morda tudi banke glasovale drugače. Toda v Klasju so jih zavrnili, češ da bi bilo to v nasprotju z insolvenčno zakonodajo.

Klasje tekoče poslovalo z izgubo

Ali bodo v Celju nadaljevali proizvodnjo ali pa bodo za vedno ugasnili stroje in na cesto poslali okoli 100 ljudi, bo znano v naslednjih dneh, ko bo vajeti prevzel dosedanji upravitelj prisilne poravnave Kristijan Anton Kontarščak. Ta bi lahko ohranil proizvodnjo in v stečaju prodajal zdravo jedro Klasja, vendar ostaja vprašanje, ali bo to kogar koli zanimalo. Klasje je v lanskem letu namreč doseglo 4,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar polovico manj od predvidenih. Namesto 184.000 evrov načrtovanega dobička pa je družba leto končala z nekaj manj kot pol milijona evrov izgube. Kontarščak je tudi zaradi tega ugovarjal prisilni poravnavi Klasja in zahteval njegov čimprejšnji stečaj.

Kljub temu so v Klasju v zadnjem času dosegali uspehe pri proizvodnji in prodaji brezglutenskih izdelkov, pri katerih so dosegali višjo dodano vrednost. V letih 2012 in 2013 so jih tako prodali že za okoli 1,4 milijona evrov, v celotni strukturi prodaje pa so predstavljali četrtinski delež.