Po večletnem zapletu z občinskim prostorskim načrtom občine Braslovče, ki je bil nekaj časa zaradi mahinacij z zemljišči zadržan, vlada pa je na predlog ministrstva za okolje in prostor sprožila celo ustavni spor, je Termo-tehnika nove prostore zgradila na robu industrijske cone, v trikotniku med izvozom Šempeter in regionalno cesto proti Mozirju.

Z novogradnjo so si zagotovili več kot pet tisoč kvadratnih metrov poslovnih in proizvodnih površin. Selitev jim bo omogočila združitev vseh dejavnosti na enem mestu, predvsem pa optimizacijo proizvodnje, večje skladiščne prostore in bo bistveno olajšala logistične poti. Prav zaradi premajhnih proizvodnih prostorov v Orli vasi so v minulih letih izgubili marsikateri večji posel.

Občina delala mimo zakonodaje, vlada sprožila ustavni spor

V Termo-tehniki so že leta 2006 vedeli, da se bodo morali seliti v večje prostore, a jim je načrte za selitev prekrižal zaplet z OPN, saj je občina vanj nezakonito umestila pobude posameznikov, za katere ni bilo podlage ne v prostorski zakonodaji ne v zakonodaji s področja varovanja kmetijskih zemljišč. Ministrstvi sta občino večkrat opozorili na nepravilnosti, nato je vlada na predlog MOP sprožila ustavni spor.

Nesprejetje OPN je neposredno vplivalo na poslovanje Termo-tehnike, saj ta ni mogla začeti uresničevati selitvenih načrtov, zato je Rudi Kronovšek, ustanovitelj in prokurist podjetja, na zaplet javno opozoril na srečanju gazel in ministra Radovana Žerjava pred natanko tremi leti.

Šele ob rednem medijskem spremljanju zapleta v rubriki Gazela pomaga gazeli je ustavno sodišče odločilo in razveljavilo braslovški OPN v delu, v katerem so bile nezakonite spremembe namenske rabe.

Za pripravo OPN občine potrebujejo štiri leta

To je hkrati pomenilo, da območje sicer degradiranih zemljišč ob avtocesti, ki je bilo predvideno za industrijsko cono, ni bilo več sporno in Termo-tehnika je jeseni 2013 lahko začela s postopki gradnje poslovne stavbe in urejanja infrastrukture. To je namreč v večjem delu padlo na njena pleča, saj je na območju gradila prva, občina pa za komunalno ureditev ni imela denarja. Termo-tehnika je leta 2014 ustvarila za 10 milijonov evrov prometa in zaposlovala 53 ljudi, s selitvijo pa gre pričakovati nov razvojni zagon.

Braslovški primer je specifičen, a slovenske občine v povprečju za OPN še vedno porabijo do štiri leta, je na nedavnem posvetu županov Skupnosti občine Slovenije povedal Damijan Uranker, sekretar na ministrstvu za okolje in prostor. Od županovega sklepa o začetku priprave do sprejema v občinskem svetu običajno minejo tri do štiri leta, od tega samo za usklajevanje s posameznimi nosilci urejanja prostora, ki jih je v povprečju 30, občine potrebujejo tudi do 18 mesecev.