Leto 2014 je bilo za SAOP izjemno dinamično. Med uporabnike njihovih poslovnih programov so dodatno pridobili velik delež domov za ostarele, nekaj javnih zavodov in precej gospodarskih subjektov. Velik skok je bil dosežen pri prodaji minimaxa, saj so pridobili skoraj 700 novih plačnikov in nadaljevali z dvomestno stopnjo rasti prodaje.

Spremenjene gospodarske razmere kažejo na to, da želijo podjetniki vedno bolj sami nadzorovati svoje poslovanje in imeti v vsakem trenutku na voljo ažurne informacije, meni Sonja Šinigoj, direktorica SAOP.

Letos so računovodski servisi in podjetniki samo po minimaxu oddali več kot 15.000 zaključnih računov. Nekoliko je k temu pripomogla tudi zakonodaja, ki zahteva e-poročanje. »Tržne razmere so podjetnike prisilile, da morajo dnevno spremljati svoje poslovanje, če želijo biti uspešni. Poleg tega brezpapirno poslovanje in e-računi občutno zmanjšujejo možnost napak in zlorab,« pravi Šinigojeva.

Uspešni v Srbiji, po novem še v Turčiji

Minimax je celovita spletna rešitev, ki ni samo računovodska in jo zato s pridom uporabljajo podjetja v različnih panogah. Minimax namreč pokriva področja od materialnega in finančnega poslovanja do prodaje, nabave in poslovnega poročanja. Poleg tega se povezuje z različnimi zunanjimi sistemi, od spletnih trgovin do bank in sistemov Fursa in Ajpesa.

V SAOP so zelo zadovoljni z delovanjem njihovega podjetja v Srbiji, ki so ga ustanovili pred petimi leti. Trenutno sodelujejo z več kot 200 računovodskimi servisi in 3000 podjetji in organizacijami.

Letošnja pomembna prelomnica bo odprtje podjetja v Carigradu, ki naj bi začelo delovati sredi novembra. »Turški trg nam predstavlja izjemen izziv. Z ekonomskega vidika je to velik potencial, preseči pa bomo morali jezikovne in kulturne razlike. Na ta trg bomo zato pristopali s partnerji, ki nam bodo pomagali tudi pri kadrih. Zaključne pogovore imamo v začetku maja, prodor pa začenjamo s prodajo minimaxa. Trg smo dosledno analizirali in ponudbe spletnih rešitev za nadzor poslovanja, kot je naša, ni,« je pojasnila odločitev za nastop na turškem trgu direktorica in ena od solastnikov podjetja, ki zaokroža 28-letnico delovanja. Pred časom so prve stike v iskanju možnosti za širitev navezali tudi v Rusiji, a so zaradi aktualnega političnega dogajanja nadaljnje aktivnosti ustavili.

»Če hočemo rasti, moramo biti odprti,« poudarja Šinigojeva, ki napoveduje za prihodnja leta nadaljnjo širitev podjetja na nove trge. Kakšne uspehe bodo prvo leto dosegli na turškem trgu, je težko napovedati, saj je vsak trg specifičen. V Srbiji so na primer potrebovali dobra štiri leta, da so postali res prepoznavni, njihovi uporabniki pa so praktično iz vseh krajev in srbskih regij.

»V Srbiji so nam gospodarske zbornice odpirale vrata. Dobri odnosi s poslovnimi partnerji so tam še vedno visoko cenjena vrednota.« Tudi v Srbiji za konodaja predvideva prehod na e-račune in elektronsko poročanje, kmalu bodo tako kot v Sloveniji tudi v Srbiji in na Hrvaškem začeli ponujati dokumentni sistem e-registrator. Ob hitri rasti prodaje načrtujejo v vseh treh podjetjih, kjer skupaj zaposlujejo več kot 80 ljudi, tudi dodatno zaposlovanje.

Četrtino prihodkov dajo državi

Na področju računalniškega programiranja v Sloveniji deluje po Gvin skoraj 2700 subjektov, SAOP pa med njimi sodi na 10. mesto po prihodkih, 11. po dobičku in 15. po kapitalu. Korak pred konkurenco ohranjajo z nenehnim vlaganjem v razvoj novih produktov, v nove tehnologije in ljudi. »Leto 2014 je bilo res dinamično, zlasti po rasti prodaje in to dinamiko rasti želimo zadržati oziroma za nekaj odstotkov še zvišati tudi letos,« napoveduje Sonja Šinigoj.

Res pa je, da velik del njihovih prihodkov pobere država. »Ko smo sešteli, koliko smo v 2014 skupno plačali DDV, davka od dobička, prispevkov in dohodnine, smo izračunali, da smo plačali 2,4 milijona evrov, kar je 40 odstotkov naših prihodkov. Slovenska država je predraga. Že obstati na trgu ob takih obremenitvah je uspeh, kaj šele biti konkurenčen,« izpostavlja Sonja Šinigoj.

»Od države bi si želeli razbremenitev, najprej pa potrebujemo sogovornike, ki bi nam znali tolmačiti zakone in predpise. Teh ne dobimo niti na davčni upravi niti na ministrstvih. Ko neka sprememba začne veljati, uporabniki najprej pokličejo nas, ker od ministrstev ne dobijo odgovorov in mi jim moramo znati odgovoriti. Poslovati bi bilo lažje tudi, če se zakonodaja ne bi spreminjala tako pogosto.«

Zadnja leta SAOP spreminja razmerje med prodanimi produkti in storitvami, saj ponujajo vedno več storitev, krepijo poprodajne aktivnosti in segment izobraževanja. Srednje velikim in velikim podjetjem pomagajo s celovito rešitvijo icenter, ki predstavlja tudi glavnino prihodkov, podjetjem pa s poslovnimi programi prihranijo tako čas kot denar ter zagotavljajo poročanje v skladu z zakonodajo.

Ekipo SAOP tvorijo pretežno mlajši zaposleni. Zato je povprečna starost zaposlenih 34 let. Poleg običajnih kanalov za iskanje novih sodelavcev na raznih konferencah, kjer sodelujejo, vabijo ambiciozne informatike, da se jim pridružijo, in vsako leto pa več študentom omogočajo opravljanje obvezne študentske prakse. »Ko ti študentje diplomirajo, se že poznamo in se z njimi pogovarjamo o zaposlitvi.« Sodelujejo tudi z Ustvarjalnikom v projektu Podjetna Primorska, z zagonskimi podjetji, z zavodom Mladi podjetnik. Možnosti za pridobivanje novih kadrov iščejo tudi med strokovnjaki iz Hrvaške in Srbije, kjer so nedavno zaključili razpis za razvijalce, zlasti med tistimi, ki se želijo preseliti v Slovenijo.

Z zaposlenimi v vseh treh državah so zelo zadovoljni. Vsak novo zaposleni ima najprej polletno uvajalno obdobje, preden ga zaposlijo za stalno. To je ravno primeren čas, ki potrdi ali novo zaposleni podjetju ustreza, za njega pa, da so okolje in pogoji dela res takšni, kot je pričakoval.

»Drugih oblik zaposlovanja nimamo, saj ne želimo, da so ljudje pri nas v negotovosti o tem, kakšna bo njihova prihodnost. Odvisni smo od kakovostnih kadrov in od njih pričakujemo, da sta njihov prispevek in pripadnost podjetju čim večja. Nagrajujemo jih s plačo, variabilnim delom in drugimi nematerialnimi oblikami,« pravi Šinigojeva, ki spodbuja notranje podjetništvo.