Afere, ki so v zadnjem mesecu pretresale vlado Mira Cerarja – od razkritja, da naj bi bila magistrska naloga Klavdije Markež plagiat, ki jo je po komaj dveh dneh vodenja šolskega resorja odneslo iz vlade, do afere Veberkom, zaradi katere je moral oditi obrambni minister Janko Veber –, so pomembno vplivale na priljubljenost sedanje ministrske ekipe. Po aprilski javnomnenjski raziskavi Vox populi, ki jo za Dnevnik vsak mesec opravlja agencija Ninamedia, jo kot uspešno ocenjuje le 26,1 odstotka vprašanih. Kar sicer ni najnižja podpora sedanji vladi: nižjo je zabeležila novembra in decembra lani (18,1 in 24,1 odstotka). A ne gre spregledati, da je od tedaj njena priljubljenost rasla in da jo je prejšnji mesec kot uspešno ocenilo skoraj 38 odstotkov vprašanih. Da dela neuspešno, je marca menilo slabih 58 odstotkov anketirancev, tokrat skoraj 65 odstotkov. Aktualni vladi so najbolj naklonjeni privrženci SMC in DeSUS – oceno uspešno ji je prisodilo 60 odstotkov tistih, ki bi volili Cerarjevo stranko, in 48 odstotkov volilcev DeSUS. Med tistimi, ki bi obkrožili tretjo koalicijsko stranko, SD, pa jo pozitivno ocenjuje zgolj 28 odstotkov. Ob tem spomnimo, da je vlado marca kot uspešno videlo skoraj 63 odstotkov volilcev SD, iz česar je mogoče sklepati, da so ji ti podporo tokrat v precejšnji meri odrekli zaradi Vebrove razrešitve.
Kljub padcu podpore bi SMC na volitvah slavila
V javnosti vse bolj prisotno prepričanje, da se vlada namesto z aktualnimi problemi države in državljanov ukvarja predvsem sama s sabo in s svojimi kadrovskimi težavami, se je odrazilo tudi pri podpori največji koalicijski stranki SMC. Če bi bile volitve včeraj, bi jo obkrožilo le še 13,3 odstotka vprašanih. Če pa upoštevamo zgolj opredeljene anketirance in torej ne štejemo tistih, ki na volitve ne bi šli ali ne vedo, koga bi volili (teh je skupno 43,1 odstotka, kar je šest odstotnih točk več kot marca), bi SMC dobila 23,4 odstotka glasov. Kar je najnižja podpora največji vladni stranki po decembru lani. Tedaj bi Cerarjevo stranko obkrožilo 22,3 odstotka opredeljenih anketirancev, prejšnji mesec pa 25,7 odstotka. Spomnimo, da je na julijskih državnozborskih volitvah SMC dobila 34,49 odstotka glasov, na prvem povolilnem merjenju Ninamedie pa skoraj 41 odstotkov.
Kljub padcu podpore pa bi bila, če bi bile volitve včeraj, Stranka modernega centra na njih zmagovalka. Bolj kot njej je namreč v zadnjem mesecu padla priljubljenost SDS, ki je bila marca s 26 odstotki opredeljenih glasov vodilna na lestvici strank. Tokrat se ji je podpora znižala za dobre štiri odstotne točke (na 21,9 odstotka). Eden od razlogov je verjetno ta, da se je prvak slovenskih demokratov Janez Janša zadnje tedne v javnosti bolj malo pojavljal. Na seje državnega zbora tako rekoč ni hodil, še kadar ni napovedal svoje odsotnosti, pa se v parlamentarni dvorani ni oglašal. Janševi strankarski kolegi so pogrešili njegov večji angažma tako pri razgaljanju dogajanja na obrambnem ministrstvu pod Vebrovim vodstvom kot pri zavračanju zakona o zakonski zvezi in pri promociji zakonov, ki jih je predlagala njihova stranka. Kot pravijo nekateri naši sogovorniki iz vrst SDS, se je Janša v zadnjem času predvsem ukvarjal s prodajanjem svojih knjig in z načrtovanjem zamenjav nekaterih predsednikov občinskih odborov stranke. Cilj teh zamenjav naj bi bil, da bi v SDS ohranil popolno poslušnost, ki bi jo lahko v zadnjih dneh razkriti izsledki finančne preiskave Janševega premoženja resneje ogrozili. V kolikšni meri bodo ti izsledki in Janševe grobe diskvalifikacije tožilstva vplivali na podporo SDS, bo bolj jasno po naslednjem javnomnenjskem merjenju.
SD in NSi sta se okrepili
Afera Veberkom pa ni prinesla padca podpore Socialnim demokratom. Nasprotno: Židanovo stranko bi obkrožilo skoraj 17 odstotkov opredeljenih anketirancev, kar je 3,5 odstotne točke več kot marca oziroma največ po aprilu lani, ko so ji anketarji Ninamedie izmerili kar 27-odstotni delež. Kar kaže, da je za potencialne volilce SD pomembnejša ohranitev Telekoma v slovenskih rokah in so v Vebru prepoznali branitelja slovenskega nacionalnega interesa, kot pa jih je vznemirilo poseganje vojaške obveščevalne službe na civilno področje. Ob tem ne gre spregledati, da je povprečna ocena Vebra na lestvici najbolj priljubljenih politikov ostala tako rekoč nespremenjena. Morda pa je rezultat SD v določeni meri tudi »nagrada« za odločitev Socialnih demokratov, da ne bodo zapustili koalicije.
Občutno višjo priljubljenost kot marca je tokrat zabeležila tudi Nova Slovenija. Med opredeljenimi ima skoraj 12-odstotno podporo, kar je po raziskavi Vox populi najboljši rezultat NSi pod vodstvom Ljudmile Novak doslej. Boljšega, dobrih 16 odstotkov, je stranka zabeležila le junija 2004, ko je bil na njenem čelu Andrej Bajuk. A ne gre spregledati, da je bilo takratno javnomnenjsko merjenje opravljeno le teden dni po evropskih volitvah, na katerih je NSi predvsem po zaslugi Lojzeta Peterleta dosegla zmagoviti rezultat.
V parlament bi prišlo šest strank
Sedanjo rast podpore Novi Sloveniji bi povezali predvsem z veliko angažiranostjo in javno izpostavljenostjo vodje poslanske skupine Mateja Tonina pri razgaljanju Vebrovega naročanja vojaški obveščevalni službi, če ne bi Tonin na lestvici najbolj priljubljenih politikov zabeležil nižjo oceno kot prejšnji mesec. Sicer pa je imela NSi v zadnjem mesecu dni še nekaj odmevnih projektov: od njihovim potencialnim volilcem všečnega odločnega zagovarjanja referenduma o izenačitvi pravic raznospolnih in istospolnih parov do glasnega izpostavljanja zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki so ga njeni poslanci pred dnevi vložili v parlamentarno proceduro, pa do zavrnitve pobude SDS za oblikovanje skupne vlade v senci. V NSi ni osamljeno razmišljanje, da jih je Janša v skupno senčno vlado želel zvabiti prav zaradi zanj zelo obremenjujočih izsledkov finančne preiskave.
NSi sicer ostaja peta na lestvici strank. Poleg SMC, SDS in SD je pred njo še Združena levica, ki je dobila 14,2 odstotka opredeljenih glasov (marca 12,6). Če bi bile volitve včeraj, pa bi v parlament prišel še Erjavčev DeSUS – obkrožilo bi ga 7,6 odstotka opredeljenih anketirancev (prejšnji mesec 8 odstotkov). Erjavčevo spreminjanje izjav v zadevi Veberkom – za poudarjanje, da njihovi poslanci ne bodo glasovali proti Vebru, se je odločil prav zaradi naklonjenosti volilcev DeSUS ohranitvi Telekoma v slovenskih rokah – se torej stranki upokojencev ni obrestovalo.
