Evropska in ameriška podjetja so lani izplačala izredno visoke dividende, njihova rast se nadaljuje tudi letos. Bodo imeli razlog za veselje tudi slovenski delničarji? Še posebno dobro poslovno leto je za zavarovalnicami in izvozniki, medtem ko so nekaterim podjetjem ponagajala valutna nihanja.
Lani so največja slovenska podjetja med delničarje razdelila krepko več kot 450 milijonov evrov dividend. Najbolj radodaren je bil Lek, ki je v Švico poslal 90 milijonov evrov bilančnega dobička – skoraj trikrat več, kot je dividend pobral Slovenski državni holding (SDH). Od vseh naložb vlade je v proračun kapnilo skupno dobrih 147 milijonov evrov dividend, dobrih šest odstotkov več kot leta 2013, a hkrati 22 milijonov manj kot leta 2012.
Letos bi lahko izplačila spet zrasla, vlada potrebuje namreč vsak evro, da bi izpolnila zavezo Bruslju o 2,8-odstotnem javnofinančnem primanjkljaju. Kljub temu verjetno tudi letos ne bo prejela dividend od Holdinga slovenskih elektrarn (HSE), ki že nekaj let ne prispeva v državni proračun. Vprašljive so tudi dividende Družbe za avtoceste (Dars), ki je lani po nekaj letih državi izplačala sedem milijonov evrov, a ima zaradi prezadolženosti malo manevrskega prostora. Večna razprava o uspešnosti strategije upravljanja državnega premoženja – njen cilj je izboljšanje korporativnega upravljanja, ki bi vodilo do rasti dividendnih prihodkov in vrednosti kapitalske naložbe – tako tudi letos še ne bo potihnila.
Dovolj prostora za rast dividend?
Kljub temu da upravljanje državnega premoženja šepa, so slovenska podjetja v minulih letih izplačevala razmeroma visoke dividende glede na vrednosti delnic. Slovenski borzni indeks SBI TOP je glede na dividendni donos med privlačnejšimi indeksi v Evropi. Indeks Bloomberg Europe 500 je lani prinesel denimo 3,2-odstotni dividendni donos, SBI TOP pa sočasno 4,2-odstotnega. Tudi zaradi tega, ker so slovenski delničarji v minulih letih radi izglasovali visoke dividende, je ocenil Sašo Stanovnik, glavni ekonomist v Alti Investu.
A vprašanje je, ali se ta trend lahko nadaljuje tudi letos, saj po mnenju Aleša Lokarja iz KD Skladov »ni več veliko prostora za rast dividend«. Močnejšega izboljšanja poslovanja namreč ne gre pričakovati, prav tako so mnoga podjetja v pričakovanju privatizacije že izčrpala pretekle bilančne dobičke. Sašo Ivanovič iz Triglav skladov na drugi strani meni, da imajo dividende slovenskih podjetij še potencial za rast. Slovenska podjetja so namreč za dividende namenila povprečno 48 odstotkov dobička, evropska pa denimo deset odstotnih točk več.
Krka spet z najvišjimi dividendami
»Z visokimi dividendami bi lahko letos presenetile predvsem zavarovalnice,« ocenjuje Lokar. Zavarovalnica Triglav naj bi po predlogu uprave letos izplačala skupno skoraj 57 milijonov evrov dividend, kar je dobrih 18 milijonov evrov več kot lani. Predlagana dividenda v višini 2,5 evra bruto na delnico bi pomenila 8,7-odstotni dividendni donos. Adriatic Slovenica bo za dividende namenila 17,9 milijona evrov, Sava Re, ki je lani izplačala nekaj manj kot 4,5 milijona evrov dividend, pa naj bi med delničarje razdelila 9,1 milijona evrov. Analitiki so pravilno napovedali močno zvišanje dividende Luke Koper, ki naj bi izplačala 0,61 evra bruto na delnico ali skupno 8,4 milijona evrov, skoraj štirikrat več kot lani. Telekom Slovenije (dobrih 65 milijonov evrov) in Petrol (20,8 milijona evrov) sta na drugi strani delničarjem že predlagala enake dividende kot lani.
Največ (z izjemo Leka, za katerega še ni podatkov za letos) bo delničarjem razdelila Krka, ki je lani izplačala skoraj 69 milijonov evrov dividend. Čeprav je zaradi valutnih nihanj in posledično slabšega rezultata na ruskem trgu ustvarila štiri odstotke nižji čisti dobiček (166 milijonov evrov), bi po predlogu uprave in nadzornikov letos zvišala izplačilo dividend za 4,8 odstotka, na 71,7 milijona evrov. Bruto dividenda 2,2 evra bruto na delnico predstavlja 3,4-odstotni dividendni donos.
Dividendni donosi ne pomagajo, če vrednost delnic pada
Krepke dividende ter nizki donosi pri varčevanju na bančnih računih ali pri vlaganju v obveznice so tudi eden od razlogov za preporod delniških trgov, ki so v Evropi letos zrasli že za več kot 15 odstotkov. Po oceni analitske družbe EPFR Global so neto prilivi v delniške sklade od začetka leta do sredine marca presegli 9,7 milijarde evrov, kar je več kot v vsem lanskem letu (7,3 milijarde evrov).
Se torej vlagateljem splača iskati višje donose z vlaganjem v delnice družb, ki redno izplačujejo dividende? Podjetja, ki imajo dobro (konstantno) zgodovino izplačevanja in višanja dividend, so po mnenju Stanovnika lahko zanimiva alternativa za doseganje višjih donosov od depozitov in obveznic, še posebno v trenutnih razmerah na trgu. A vseeno je treba opozoriti, da vlagatelju dobri dividendni donosi ne pomagajo prav dosti, če pride do močnega padca tečaja vrednostnega papirja ali pa če podjetje zaide v težave, zaradi katerih zniža ali celo odpravi dividende. »Del sredstev, namenjenih varčevanju, je v vsakem primeru smiselno razpršiti tudi v delnice ali delniške sklade, pri čemer mora biti naložba dolgoročnejša,« pravi Ivanovič, a hkrati opozarja, da se je vselej treba zavedati tveganj.
Dividend največjih v EU prek 200 milijard evrov
Tveganja so običajno najmanjša pri vlaganjih v velika podjetja z dolgo tradicijo. Največjih 300 evropskih družb, ki tvorijo borzni indeks Eurofirst 300, je lani izplačalo 187,3 milijarde evrov dividend, kar je desetino več kot leta 2013. Obseg izplačil delničarjem je bil najvišji od leta 2007.
Največ dividend so izplačale evropske banke, in sicer 30,2 milijarde evrov. Španska Banco Santander je bila med vsemi najbolj radodarna, saj je delničarjem razdelila 7,72 milijarde evrov. Skoparil ni niti švicarski velikan Nestle, ki je lastnikom izplačal 6,62 milijarde evrov dividend. Že letos naj bi se izplačani zneski še dodatno zvišali. Analitska hiša Markit namreč ocenjuje, da bodo dividende največjih evropskih družb zrasle še za nadaljnjih sedem odstotkov in presegle 200 milijard evrov.
Med glavnimi razlogi za temi pričakovanji je zagotovo nadaljnja rast dobičkov in morda še pomembneje nizka investicijska dejavnost. Če so podjetja v nemškem borznem indeksu DAX med letoma 2002 in 2007 za bruto investicije namenila 8,1 odstotka prihodkov, je ta delež lani znašal le še pet odstotkov.
