Občina ob tem opozarja, da lokalne skupnosti, kjer živijo Romi, ne dobivajo nikakršnih namenskih sredstev za urejanje romske problematike, čeprav bi jim država glede na 20. člen zakona o financiranju občin pri tem morala finančno pomagati. Podrobnejše namene porabe in višino sredstev določi vlada z uredbo.
Novomeški svetniki so tako zadolžili župana Gregorja Macedonija, da vlado opozori na obveznost, ki ji jo nalaga zakonodaja. Na pojasnila, kakšna je strategija vlade glede omenjene problematike, še čakamo.
Kot je v načrtu aktivnosti urejanja Žabjaka zapisala Mateja Jerič, vodja občinskega urada za kulturo, zdravstvo in socialo, so se tako občine, ki imajo romska naselja, znašle v neljubem precepu. »Kot upravljalec prostora imamo vse formalne instrumente, zmanjka pa nam kapitala za reševanje teh perečih vprašanj.« A dejstvo je, da nizko raven bivalne kakovosti povzročata (in ohranjata) tudi nizka izobrazba in brezposelnost Romov, je še zapisala Jeričeva. »Pogosto opažamo, da je na strani strokovnih služb več interesa za reševanje romske problematike kot na njihovi strani.«
Zemljišča v lasti obrambnega ministrstva
Občina bo torej problematiko naselja Žabjak reševala s prostorskim načrtom v skladu s strategijo reševanja romske problematike 2013–2020, sprejeto septembra lani. Na vprašanje, zakaj priprava prostorskih aktov traja tako dolgo, postavljeni rok je namreč do konca leta 2016, v občinskem uradu za prostor odgovarjajo, da so bila potrebna sredstva zagotovljena šele z letošnjim proračunom pa tudi sam prostorski načrt je zelo zahteven, saj bo terjal ogromno usklajevanja.
Nelegalno naselje leži na 22 hektarih, zemljišča pa so v skoraj 79-odstotni lasti obrambnega ministrstva, le dobra dva odstotka zemljišč sta v lasti občine. Lastnik petih odstotkov je eden od tamkajšnjih Romov, 14 odstotkov zemljišč pa imajo v lasti drugi (neromski) lastniki. Za preostalih šest romskih naselij je občina v preteklih letih že sprejela potrebne prostorske akte, ostal ji je prav največji zalogaj, Žabjak, ki ga je sicer skušala rešiti s pripravo prostorskih načrtov v letih 2008 in 2009. A ji ni uspelo uskladiti navzkrižnih interesov v lokalnem prostoru in tudi ne interesov ministrstva za obrambo, pravijo na občini. Prostorski akti pa so podlaga za neodplačni prenos zemljišč z ministrstva za obrambo na občino in nadalje za pridobitev gradbenih dovoljenj. Na obrambnem ministrstvu pravijo, da podpirajo legalizacijo Žabjaka in da so že zmanjšali površine izključne rabe za potrebe obrambe na območju romskega naselja. Čakajo torej le še na uveljavitev prostorskih aktov.
Civilna iniciativa vztraja pri zmanjševanju naselja
Predlogu prostorskega načrta leta 2009 je nasprotovala zlasti Regijska civilna iniciativa za reševanje romske problematike, ki je nato leta 2011 kar sama pripravila predlog ureditve naselja. »Seveda smo za ureditev Žabjaka, toda s statusom začasnega naselja, z mobilnimi hiškami,« pravi predsednik iniciative Silvo Mesojedec. »V Žabjaku je kar nekaj Romov, ki se želijo izseliti. Občina naj jim pomaga, tako se bo tudi naselje postopoma zmanjševalo. Seveda pa se je prvi vrsti treba truditi za socializacijo Romov in zaposlovanje. A naj mi nekdo pove, koliko Romov je v zadnjih dvajsetih letih končalo osnovno, srednjo šolo, koliko se jih je zaposlilo. To je zame pravo merilo uspešnosti reševanja problematike,« dodaja Mesojedec.
Novomeški romski svetnik Sandi Selimčič, ki živi v Žabjaku, je zadovoljen, da je občina končno konkretno pristopila k reševanju romske problematike, saj so se doslej, kot pravi, stvari le kopičile, premika pa ni bilo. A tudi on se zaveda, da brez pomoči države ne bo šlo.