Ni presenetljivo, da se je pod močnim pritiskom znašla ruska valuta rubelj, ki je v primerjavi z ameriškim dolarjem padla za 45,9 odstotka, v primerjavi z evrom pa za 38,6 odstotka. Da bi ustavila prosti padec valute, je ruska centralna banka v letu 2014 zvišala ključno obrestno mero kar 6-krat, in sicer s 5,5 odstotka na začetku leta na 17 odstotkov na koncu leta.
Letos je situacija drugačna; nekoliko se je umirila situacija v Ukrajini, rast beležijo cene nafte. Skupaj s tokom nekoliko bolj pozitivnih novic se je začela rast vrednosti ruske valute. V primerjavi z ameriškim dolarjem je rubelj pridobil 19,7 odstotka, v primerjavi z evrom pa 34 odstotkov.
A makroekonomsko okolje v največji državi na svetu je še vedno problematično. V zadnjih letih se je občutno upočasnila gospodarska rast, pospešila se je inflacija, konec leta 2014 je prišlo do padca stopnje rasti industrijske proizvodnje, povečala se je brezposelnost, zaupanje potrošnikov pa je blizu ravnem iz obdobja globalne finančne krize. Razlogov za zaskrbljenost skratka ne manjka. Dodatno velja poudariti, da je ruska centralna banka že začela zniževati ključno obrestno mero, ki trenutno znaša 14 odstotkov. Sodeč po besedah guvernerke Nabiulline lahko kmalu pričakujemo nadaljnje znižanje ključne obrestne mere, če ne bo prišlo do depreciacije valute. Vprašanje pa je, ali je položaj ruske valute že tako stabilen, da lahko rubelj preživi brez podpore visoke ključne obrestne mere. Ne pozabimo, močno pozitivno koreliran je rubelj tudi s ceno nafte, in v primeru padca cen tekočega zlata se lahko rubelj ponovno znajde pod prodajnim pritiskom.
Rubelj lahko preseneti v naslednjih mesecih, a verjetnost, da bo to presenečenje v obliki padca, ni zanemarljiva. Zmagovalec, ki je bil pred kratkim poraženec, spet lahko postane poraženec. Med tistimi, ki bi jim depreciacija koristila, pa bodo zagotovo ruska izvozno usmerjena podjetja, katerih konkurenčnost na globalnih trgih v veliki meri temelji na šibkosti rublja.
