Prvi jugoslovanski avtomobil

Po poskusni vožnji prvega avtomobila, ki so ga izdelali naši obrtniki

Ljubljana, 18. aprila. Po Ljubljani so se že nekaj časa razširjale vesti o skrivnostnem Bolgaru in tudi v strokovni literaturi evropsko znanem reklamnem strokovnjaku ter podjetniku, ki se je zatekel k nam in tu z našimi gospodarstveniki ustanovil avtomobilsko tovarno. Ljudje sprva niso hoteli verjeti, a ko so čuli, da je na čelu tvrdke »Avtomontaža« delavnica d.d. naš popularni strokovnjak ing. Bloudek, so se takoj z največjim zaupanjem zanesli, da bo s pomočjo ing. Bloudka gotovo ustvarjeno solidno delo, saj bi se izkušeni inž. Bloudek nikdar ne lotil nerealnega ali fantastičnega podjetja.

Pravkar so se novinarji vrnili s poskusne vožnje z novim avtomobilom očarani, da je domače delo spet tako sijajno uspelo, v resnici smo izdelali s pomočjo naših domačih preprostih obrtnikov tak avtomobil, da je Jugoslavija faktično dobila najcenejši voz sveta.

Pred kratkim ustanovljena »Avtomontaža« si je nadela nalogo izdelovati avtomobile z domačimi močmi iz domačih surovin in takoj se je pojavilo najvažnejše vprašanje, kateri tip bi bil za naše razmere najbolj primeren. Izbrati je bilo treba tip, ki bi imel nizko ceno, visoko gospodarsko vrednost, združene najmodernejše tehnične pridobitve ter glede na slabe ceste trdno in elastično konstrukcijo. Vsem tem zahtevam ustreza v največji meri voz tipa DKW, ki jih Nemčija vsak dan izdela 200 komadov in so na licu mesta po 2500.– mark, s prevozom in carino ter drugimi stroški pa velja tak avtomobil pri nas dosti preko 60.000 Din.

Na podlagi presojanja so strokovnjaki ugotovili, da so glede na Nemčijo v naši državi cene materiala in mezde skoraj polovične in bi zato doma izdelan avtomobil veljal le polovico cene iz Nemčije uvoženega voza. Pri tem pa nastanejo težkoče. Pri vsakem avtomobilu je 50% strojnega in 50% ročnega dela. Ker se pa strojno delo rentira samo pri visoki produkciji, pri nas ne pride v poštev in zato so ustanovitelji tovarne sklenili, da prevzemo vse izdelke strojnega dela iz tvornice DKW, a kar je ročnega dela, naj se izdela pri nas v Ljubljani. Tako smo iz originalnih delov in z izdelki naših obrtnikov napravili avtomobil, ki velja samo 35.500.– Din, z luksuznim in obratnim davkom pa 39.800.– Din, torej za 35% manj, kakor uvoženi voz. Firma dobavlja tudi same šasije po 32.000 Din, kjer je vštet tudi luksuzni davek, da lahko vsak napravi karoserijo po lastnem okusu.

Tip DKW je izbran tudi zaradi izredno nizkih obratnih stroškov. Najnovejši patent »Umkehrspülung« omogoča dvakratno izrabo bencinskih plinov, s tem pa se zniža poraba bencina skoro na polovico, da avto porabi za 100 km vožnje le 6 do 6.50 1 bencina. Pri vožnji Ljubljana–Dresden je porabil avto s tremi osebami in prtljago ob neugodnem vremenu pri novem, dokaj visokem snegu za 1100 km 70 1 benzina, torej spet samo 6.35 l za 100 km. Po ravnih cestah na Češkem je pri tej vožnji vozila komisija z brzino 105 km na uro. Defekti so redki, ker so posamezni deli grajeni kompaktno in močno glede na najslabše ceste. Ker togih osi ta voz nima, je prelom osi nemogoč, zato se pa znižajo tudi vzdrževalni in obratni stroški. Ker je pogon na sprednjih kolesih, odpade podolžna toga os in se prostornina karoserije zato poveča. To novost uvajajo vse velike avtomobilske tvornice. Razen drugih prednosti je karoserija preoblečena s specialnim usnjem, ki duši ropot, a vsi kovinski deli z okovjem vrat vred so pokromani, pri nemškem vozu pa le lakirani. Avtomobil ima štiri udobne sedeže in novinarji so se preverili, da je vožnja z njim pravo razkošje. Karoserija ne počiva na oseh, ker jih sploh nima, temveč je vse vezano samo s prožnimi in močnimi vzmetmi, ki sunke do skrajnosti izravnavajo, da karoserija takorekoč kar plava, če je cesta še tako slaba. Vse je močno in solidno, saj je konstrukcija namenjena za Sirijo, kjer sploh nimajo cest v našem smislu.

Posebno pa moramo še poudariti, da domače delo celo nadkriljuje tuje. Naši delavci in obrtniki delajo z ljubeznijo in ambicijo, saj se slovenski mojstri in delavci po solidnosti, znanju in vestnosti lahko kosajo z vsemi drugimi, in strokovnjaki, ki so videli naš izdelek, se čudijo, da že prej ni prišlo do realizacije teh idej. Mojster Fajfar v Trnovem izdeluje iz samega izbranega domačega lesa na roko karoserije, mojster Bruno Belantič v Šiški pa tapetniško in ličarsko delo, a oba sta se izkazala za prava umetnika, ki s presenetljivim uspehom lahko ponosno konkurirata z inozemstvom. Enako so se odlikovale tudi druge delavnice, saj so vse podrobnosti razen stroja izdelane z večino na roko pri nas doma. Učinek domačega ročnega dela je boljša izvedba in zaposlitev domačih moči, da denar ostane doma pri 35% znižanih nabavnih cen. Sedaj je domačega dela polovica, preverjeni smo pa, da ga bo v nekaj letih pri vsakem avtomobilu že 90%. Nemški strokovnjaki so izjavili, da bi se naše avtomobile izplačalo izvažati v Nemčijo in jih prodajati po konkurenčnih cenah, če bi ne imela tako visokih uvoznih carin.

Plod naših spretnih in marljivih obrtniških rok, prvi jugoslovenski avtomobil bo krščen na ime prvaka naših planin »Triglav«.

Uspeh je velik, a dosegli smo ga prav samoniklo, ko smo ameriški princip delitve strojnega dela pri nas uporabili tako, da smo ročno delo razdelili na več slovenskih malih obrtnikov. Po prvi vožnji s ponosom čestitamo tvrdki z ing. Bloudkom na čelu in pa našemu vzornemu obrtništvu!

Slovenski narod, 18. aprila 1934