Tokratni primer domnevne okužbe z ebolo: popravni izpit z odliko

Bolnica, ki jo ob sumu, da je zbolela za ebolo, zdravijo v ljubljanskem kliničnem centru (UKC), je v bolnišnico ob slabem počutju v sredo zvečer prišla sama. Prvi izvidi ne kažejo na ebolo, dokončno pa bodo lahko to bolezen izključili ali potrdili jutri. Potnica, ki naj bi bila po neuradnih informacijah nedavno v afriški Sierri Leone, ob prihodu v Slovenijo še ni imela znakov, ki bi kazali na ebolo ali katero drugo bolezen – ti so se pojavili, ko je že bila doma.

V UKC Ljubljana za zdaj ravnajo, kot bi bila bolnica okužena z ebolo, in upoštevajo vse zaščitne ukrepe. Če bi sum v prihodnjih dneh vendarle potrdili, bodo s pomočjo Svetovne zdravstvene organizacije po naših informacijah čim prej poskušali pridobiti zdravila, ki so za zdaj eksperimentalna. Nekatera na primer delujejo protivirusno, druga pa tako, da podprejo bolnikov imunski sistem in mu olajšajo premagovanje okužbe. Smrtnost bolnikov z ebolo je že ob pravočasni pomoči in ustreznem podpornem zdravljenju (pomembno je zlasti nadomeščanje tekočine v telesu, ki jo bolnik hitro izgublja) v razvitem svetu bistveno nižja kot v afriških državah, kjer je v težkih razmerah za zdravljenje umrl vsak drugi bolnik.

Hkrati z izključevanjem ebole pri bolnici, ki ima vročino, ugotavljajo tudi, ali ni zbolela za katero od drugih bolezni, ki so precej pogostejše. V največji slovenski bolnišnici se na primer praktično vsak mesec srečajo s kakšnim bolnikom z malarijo. Povišana telesna temperatura po prihodu z območja Afrike pa bi lahko pomenila tudi druge bolezni, kot so denga, hepatitis, tifus ali gripa.

Lajšajo težave in preprečujejo prenos morebitne okužbe

»Statistično je verjetnost, da bi šlo za ebolo, manj verjetna od drugih možnosti. A z vidika ukrepanja je treba biti previden,« nam je pojasnil predstojnik Infekcijske klinike prof. dr. Franc Strle. Pacientkino stanje je bilo glede na pojasnila UKC Ljubljana včeraj popoldne dobro, z izjemo vročine pa ni kazala drugih simptomov, povezanih z ebolo, kot sta bruhanje in krvavenje. A vsi znaki bolezni se nujno ne pokažejo takoj, že zaradi varnosti pa bolnike v takih primerih obravnavajo tako, kot da bi šlo za okužbo z virusom ebole. »Lajšamo simptome, pomagamo pri premagovanju bolezni in se trudimo čim bolj zmanjšati možnost, da bi se virus razširil na druge ljudi,« je naštel Strle. Za iskanje kontaktov imajo, če bi okužbo z ebolo vendarle potrdili, dovolj časa, saj je najkrajša inkubacijska doba virusa šest dni, oseba pa postane kužna šele ob opaznih znakih okužbe. »Simptomi prej kot v šestih dneh ne bodo vidni, do takrat pa bomo že imeli dokončno diagnozo in s tem dovolj časa, da ustrezno ukrepamo.«

Bolnico so nastanili ločeno od drugih bolnikov, pri obravnavi pa sledijo smernicam, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija predpisala skupaj z evropskimi in ameriškimi centri za nalezljive bolezni. »Osebje je zaščiteno z varovalno opremo, za bolnico pa skrbijo le tisti, ki so opravili izobraževanje za zdravljenje bolnikov z ebolo,« je povedala doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb. Po protokolu, ki določa ukrepanje pri okužbah z ebolo, bodo v primeru potrditve virusa začeli iskati oziroma obravnavati ljudi, ki so bili v stiku z zbolelo osebo. Kot je pojasnila predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izr. prof. dr. Alenka Kraigher, si bodo morali tisti, ki so bili v stiku z zbolelo, meriti telesno temperaturo, o tem poročati epidemiologu, če pa se bodo pojavili znaki bolezni, se bodo morali pri zdravniku tudi zglasiti.