Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar bo morala odgovore o razpisu za podporo portalu e-knjig dati tudi komisiji za preprečevanje korupcije. Kot smo v Dnevniku razkrili pretekli teden, razpis vzbuja sum korupcije, saj je, kot kaže, pisan na kožo založbi Beletrina z njenim portalom Biblos. Resne konkurenčne ponudbe je ministrstvo tako rekoč onemogočilo s prepovedjo kandidiranja gospodarskim družbam.

Lahko konkurenca ulovi prednost Biblosa?

Razpis je k aktivnostim na tem področju spodbudil tudi druge akterje, ki pa bodo morali loviti prednost Beletrine, ki je v Biblos že vložila 200.000 evrov lastnih sredstev in ga nadgrajevala zadnji dve leti. Kandidaturo na razpisu je zdaj napovedal še direktor založbe eBesede Jože Piano, ki želi povezati več slovenskih založb ter k projektu pritegniti še hrvaško knjigarno z e-knjigami. Cilj njihovega projekta je »zagotoviti enako dostopnost e-knjige za vse člane knjižnic v Sloveniji, ker smo prepričani, da je trenutni sistem narejen po vzoru fizične knjige in je kot takšen potraten za državo in davkoplačevalca«. Tako Piano kot Beletrina pred iztekom razpisnega roka (20. aprila) ne želita razkriti, kako razumejo razpisne želje ministrstva in kako jim bodo prilagodili svojo razpisno prijavo.

Drugi dve založbi, ki že imata razvita portala e-knjig, seveda nista zadovoljni s potezo ministrstva, da jima kandidiranje onemogoči zgolj zato, ker sta delniški družbi. Direktor razvoja pri Mladinski knjigi Miha Kovač pravi, da bi se s svojim projektom E-emka prijavili, če bi se lahko, saj ima portal vgrajen za zdaj še neuporabljen knjižnični servis. Kovač kot dodatno težavo izpostavlja, da iz razpisa ni povsem jasno, kakšne storitve ministrstvo sploh potrebuje. Sicer pa Mladinska knjiga s predstavniki ministrstva na temo podpore svojemu portalu ni sestankovala niti enkrat, v nasprotju z Beletrino, ki je imela na to temo z ministrstvom od leta 2013 več sestankov.

Samo Rugelj, direktor založbe UMco, pod okriljem katere deluje v preteklosti že javno podprti portal Knjige na trgu, ocenjuje, da morajo biti javni razpisi nujno pripravljeni tako, da se lahko nanje prijavi vsaj nekaj kompetentnih ponudnikov, saj so javna sredstva tako zanesljivo dodeljena najboljšemu. Glede doprinosa razpisa k razvoju e-založništva, e-knjigotrštva in izposoje e-knjig je skeptičen: »Že sedaj imamo več portalov, ki prodajajo e-knjige, zato ni jasno, kaj konkretno se bo s sredstvi iz tega razpisa izboljšalo.«

Analiza je očitno pogrešljiva

A usoda razpisa je negotova. Niso namreč znani njegovi želeni učinki, vtis netransparentnosti utrjujejo ohlapno definirani cilji in prav tako široko zastavljeni kriteriji, ni jasno, kako namerava ministrstvo meriti uspešnost izvedbe razpisa. Za načelno mnenje smo zaprosili računsko sodišče, kjer zaradi načela tajnosti niso mogli razkriti informacije, ali bodo v konkretnem primeru izvedli revizijo. Pojasnjujejo pa, da morajo pripravljalci javnih razpisov posebno pozornost posvetiti najprej pogojem, s katerimi določijo krog možnih prejemnikov sredstev, v nadaljevanju pa tudi merilom in kriterijem, s katerimi lahko med več prijavljenimi izberejo tiste, katerih projekti bodo dosegli največji učinek glede na predvidena sredstva.

Računsko sodišče od pripravljalcev javnih razpisov pričakuje tudi, da pred objavo razpisa opravijo predhodno analizo relevantnega področja: »Tako zaradi zagotavljanja nediskriminatornosti možnih prejemnikov sredstev kot tudi zaradi ugotavljanja, kakšen učinek bodo z razdeljenimi sredstvi predvidoma dosegli in kako bodo merili uspešnost izvedenega javnega razpisa.« Utemeljena je ocena, da so analizo področja na ministrstvu preskočili, saj (še) nismo dobili odgovora na prošnjo, naj nas seznanijo z ugotovitvami o razvitosti področja, ki bi jih morali pridobiti v fazi priprave razpisa.