Sumi in načelna mnenja so bili dovolj, ko je javnost nestrpno pričakovala, da se končno nekdo začne ukvarjati s preiskovanjem in preprečevanjem korupcije. Takrat je bilo olajšanje že, da se je nekaj le začelo vrteti. Če nekdo zaradi spornih ravnanj ni bil obsojen, obtožen ali morda celo niti ne ovaden, je bilo načelno mnenje o korupcijskem tveganju ali sumu korupcije tolažilna nagrada in zadoščenje za razočarane – bodisi javnost bodisi neposredno oškodovane.
Zato so ugotovitve KPK pridobivale težo, na svojem vrhuncu pa so s pomočjo gravitacije in dela tedanje koalicije k tlom potegnile celo Janševo vlado.
Prav na tem vrhuncu moči KPK, ki je občasno mejila že na histerijo, je skozi prste spolzela priložnost, da se jasno določi teža ugotovitev KPK, precizno opredelijo postopki in ob upoštevanju ustavnih in pravnih norm določijo posledice, ki jih imajo ugotovitve KPK za državni aparat – če že ne širše.
Zaradi izgubljene priložnosti ostaja marsikaj nedorečeno, nekatere situacije v družbi in na političnem prostoru pa zaradi tega postajajo absurdne. Slednje dokazuje tudi primer negativnih ugotovitev KPK, ki bremenijo generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja zaradi kombiniranja dveh postopkov imenovanja direktorja vrhovnega tožilstva, in z njimi povezani politični pritiski, da naj se Fišer poslovi od svoje funkcije.
Najglasnejši Fišerjevi kritiki so slovenski demokrati. Njihov prvak Janez Janša se seveda spreneveda, ko govori, da se boji sprejeti »okuženo pošiljko iz hiše korupcije« (izsledke finančne preiskave zoper njega in z njim povezane osebe) ter da si bo zaradi te okuženosti pred morebitnim odpiranjem tožilske pošte nadel rokavice. Njegov strah je popolnoma odveč, saj v pismu ne bo našel antraksa, temveč »le« samega sebe. Janševa odpornost pa tako in tako lahko preživi kakršno koli vsebino kuverte, celo očitke o sumljivo pridobljenem premoženju. Modro-rumeni skafander trdne podpore dela volilcev in civilne družbe je neuničljiv, kisika v jeklenki je še na pretek, atmosfera, skozi katero padamo, pa se zato včasih zdi del vzporedne galaksije. V njej gravitacija variira, snov spreminja vonj in obliko, njena teža pa je relativna.
Tudi ugotovitve KPK imajo v slovenski atmosferi različno težo. Delno upravičeno, saj korupcija pomeni tako podkupovanje sinove učiteljice kot tudi pobiranje »provizij«, ki padajo z mize, na kateri se delijo milijoni javnega denarja. Toda jasnejša pravila bi tovrstno razliko v teži lahko ustrezno kvalificirala ter določila tudi težo posledic.
Čeprav Janša z javnostjo flirta na prav poseben način in rad pozabi na lastne grehe, ima prav, ko opozarja, da je nenavadno, da se specializirano državno tožilstvo v odredbi za finančno preiskavo sklicuje (tudi) na poročilo KPK, hkrati pa prvi tožilec v državi poročilo KPK, ki je uperjeno proti njemu samemu, ocenjuje kot pravni zmazek. Zmeda je enostavno prevelika.
