Potem ko je tudi predsednik vlade Miro Cerar državnotožilski svet javno pozval, naj čim prej sprejme stališče o očitkih komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja dolži spornega imenovanja Boštjana Škrleca za direktorja vrhovnega tožilstva, so se Fišerju v bran odločno že postavili v društvu državnih tožilcev.
»Izvršilni odbor društva na podlagi dosedanjega dela našega dolgoletnega poklicnega kolega, kariernega tožilca, profesorja prava in ustavnega pravnika dr. Zvonka Fišerja, kot tudi na podlagi vsakdanjih delovnih stikov, načina vodenja tožilske organizacije ter doseženih rezultatov, ugotavlja, da dr. Fišer kot generalni državni tožilec uživa naše polno zaupanje,« nam je včeraj sporočila predsednica društva, ljubljanska tožilka Mirjam Kline.
Neverodostojen postopek
V društvu tožilcev hkrati opozarjajo na pomanjkljivost protikorupcijske zakonodaje. »Da so posamezne določbe, po katerih KPK deluje, lahko ustanovnopravno sporne, kažejo tudi nekatere odločitve najvišjih sodišč in številne pobude za presojo ustavnosti zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in pobude za njegove spremembe,« pravijo v društvu in dodajajo, da so ugotovitve KPK le na ravni vrednostnih sodb in načelnih mnenj. Zato vračajo žogico tako vladi kot opozicijskim poslancem in od njih pričakujejo, da bodo zakonske pomanjkljivosti čim prej odpravili in zagotovili »postopkovno verodostojnost« preiskav KPK.
Potiho pričakujejo, da bo tudi državnotožilski svet, ki lahko edini državnemu zboru predlaga razrešitev generalnega državnega tožilca, sprejel podobno stališče kot društvo tožilcev. Nekateri izmed devetih članov državnotožilskega sveta, s katerimi smo neuradno govorili, si sicer še ne upajo napovedovati, kakšna bo odločitev sveta, a imajo tudi sami pomisleke o teži očitkov KPK.
»Fišer je uspešen vodja, toda na njegovem mestu bi odstopil«
Eden od naših sogovornikov, ki se pred sejo državnotožilskega sveta ne želi izpostavljati z imenom, razlaga, da bodo morali presojati tudi, v kakšni meri so očitane nepravilnosti vplivale na delovanje tožilstva. »Fišer je uspešen vodja in tudi o njegovih človeških lastnostih lahko govorim samo dobro. Toda na njegovem mestu bi odstopil, se vrnil na prejšnje delovno mesto in nato sprožil upravni spor.« Sogovornik sicer ne želi prejudicirati, kakšno mnenje bo zavzel, dokler se ne seznani z vso dokumentacijo in argumenti.
Glede na to, da imajo pozivi k razrešitvi generalnega državnega tožilca tudi politični kontekst, se naš sogovornik strinja, da političnim pritiskom ne gre popuščati. Prav tako bi se mu zdelo nedopustno, če bi pravosodni minister Goran Klemenčič poslušal nasvete opozicijskega poslanca Vinka Gorenaka, ki bi zakonodajo spremenil tako, da bi lahko državni zbor tudi brez soglasja državnotožilskega sveta glasoval o razrešitvi prvega tožilca. »To bi bil korak nazaj, po katerem bi lahko nato vsaka vladajoča politična opcija razreševala generalnega državnega tožilca in druge vodje tožilstev, tožilci pa bi bili pod pritiskom, da se komu iz politike slučajno ne zamerijo.«
