Od nekoč dokaj razvite slovenske obrambne industrije je po razpadu Jugoslavije ostalo bore malo, prisotnost v tej marsikje po svetu izjemno donosni panogi pa je tudi po vstopu Slovenije v zvezo Nato krepko pod tehnološkimi zmožnostmi države.

S ciljem, da se obrambna industrija začne ponovno razvijati, se je nekaj družb pri GZS pred leti začelo povezovati v grozd obrambne industrije. Toda večjih premikov ni zaznati. Po pojasnilih direktorja grozda Janeza Renerja je leta 2013 celoten izvoz izdelkov obrambne industrije vsega skupaj znašal okrog štiri milijone evrov, kar je več kot 50-krat manj kot na primer v sosednji Avstriji. Vzroke za takšno stanje je Rener pripisal odsotnosti večjih naročil ministrstva za obrambo (Mors), vse družbe iz obrambne industrije pa se ukvarjajo tudi s civilnimi programi. V preteklosti so na razvoj obrambne industrije pomembno vplivale tudi tako imenovane protidobave, ki jih po pojasnilih Renerja EU zdaj ukinja.

Morsov dvorni dobavitelj ušel radarju

Največji dobavitelj Morsa je trzinska družba Rotis plus, po kateri je država od finske Patrie pred leti nabavila oklepnike 8 x 8, kažejo podatki Supervizorja. Poleg proizvodnje tako imenovanih aksialnih ležajev se družba med drugim ukvarja tudi z zastopanjem tujih proizvajalcev vojaških proizvodov. Če se je Rotis v javnosti proslavil z dobavo oklepnikov, je drugi največji dobavitelj Morsa, družba Arex, tako kot to pritiče družbam, ki delujejo v obrambni industriji, širši javnosti nepoznana. In to čeprav je država od leta 2003 z njo sklenila za skoraj 70 milijonov poslov. Poleg avtomatskih pušk F2000 je šentjernejski Arex Ivana Kralja Morsu dobavil še kopico drugih izdelkov. Med drugim mitraljeze, topovske salve, različne vrste streliva, nadomestne dele za pehotno oborožitev, komplete za manevrsko streljanje Browning, komplete za miniranje in razminiranje, komplete za rušenje, opremo bojevnika 21. stoletja in opremo vojaka v puščavski barvi, žepne nože, tokove za pištole... Iz tega lahko zaključimo, da je Arex pravzaprav dvorni dobavitelj Morsa.

Ravno posel dobave 6500 pušk od belgijskega proizvajalca orožja FN Herstal je pred leti za Kralja predstavljal veliki met. Za puško je Mors odštel 24oo evrov oziroma skupaj 15,6 milijona evrov, kar se je v času nakupa marsikomu zdel pretiran znesek. Čeprav je bil v ta in domnevno tudi več drugih poslov dobave vojaške opreme Arex vključen kot posrednik, na Morsu zatrjujejo, da je šlo za transparenten nakup. »V skladu z ocenjevalnimi merili, navedenimi v razpisni dokumentaciji, Mors na javnih razpisih izbere najugodnejšega ponudnika. Pri tem ni mogoče omejevati konkurence, če se proizvajalec odloči, da odda ponudbo po posredniku oziroma zakonitem zastopniku,« so pojasnili na Morsu.

Od plastičnih nabojev do proizvodnje orožja

Arex je nastal pred dvema desetletjema iz družbe Iskra Pons, orodjarskega dela Iskre. Poleg Kralja je družbo ustanovil Aleš Wacher, ki pa se je iz lastništva pred leti umaknil. Po javno dostopnih podatkih je 49-odstotni družbeniški delež od Wacherja odkupil Arex, in sicer kot lastni delež. Iz civilnega programa se je Arex sčasoma začel usmerjati v vojaško industrijo. Kot so pred leti poročali v reviji Obramba, se je družba sprva ukvarjala s proizvodnjo vojaške opreme iz plastike in tekstila, manevrskega streliva, zaščitnih mask, licenčno izdelavo orožja FN in drugimi specialnimi namenskimi izdelki za vojsko. Danes Arex med drugim izdeluje zaščitne jopiče, kovinske členke za mitraljeze in nabojnike.

V minulem letu so v družbi začeli serijsko proizvajati pištolo rex zero 1, namenjeno vojski in policiji. Hkrati so konec lanskega leta odprli novo podzemeljsko skladišče za smodnik, načrtovali pa naj bi tudi razvoj mitraljeza in ostrostrelske puške. Kateri so njihovi ključni kupci v orožarski industriji in s kom imajo vse sklenjene pogodbe, v Arexu niso odgovorili, ker so po pogodbah o nerazkrivanju informacij dolžni varovati podatke, ki se nanašajo na predmet in obseg sodelovanja z njihovimi poslovnimi partnerji. Toda v lanskem letnem poročilu je Arex navedel, da je z belgijsko družbo FN Herstal leta 2013 dosegel dobro četrtino prihodkov, s švicarskim proizvajalcem streliva Saltechom devet odstotkov prihodkov, s špansko orožarsko družbo Nortech Northern pa sedem odstotkov prihodkov. Poleg tega Arex sodeluje še z Natovo podporno oziroma logistično agencijo (NSPA), avstrijskim Rheinmetall Waffe, tajskim Royal Thai Air Force, češkim Sellier & Bellot, srbskim Prvim partizanom in več drugimi proizvajalci vojaške opreme. Po zadnjih javno dostopnih podatkih je Arex leta 2013 dosegel 8,7 milijona evrov od prodaje, pri čemer je čisti dobiček znašal dobrih 100.000 evrov. Rekordne prihodke v višini skoraj 22 milijonov evrov je družba dosegla leta 2011. Zaradi prevelike zadolženosti so se v družbi z bankami leta 2013 dogovorili o reprogramiranju posojil. Konec leta 2013 je Arex bankam sicer dolgoval 5,6 milijona evrov, kratkoročnih poslovnih obveznosti pa je imel za skoraj dva milijona evrov.

Nekdanji velikani propadli ali v civilnih programih

Med večjimi orožarskimi družbami je bila v preteklosti tudi Sistemska tehnika, ki je Morsu dobavila več deset oklepnikov 6 x 6. Ko družba ni dobila posla za dobavo oklepnikov 8 x 8, se je preusmerila v civilni program. V Sistemski tehniki je leta 2003 Skupina Viator & Vektor (V & V) Zdenka Pavčka (takratnega člana LDS) za slaba dva milijona evrov pridobila 80-odstotni lastniški delež. Če izhajamo iz dejstva, da je bil to le dober dvakratnik denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), je dejstvo, da je V & V Sistemsko tehniko kupil izjemno poceni.

Ena od redkih večjih družb, ki je po razpadu Jugoslavije nadaljevala orožarske posle, je bila Fotona, od lani v lasti Američanov. Toda tekom let je družba vojaški program začela opuščati, od leta 2007 do 2013 pa je predstavljal le še sedem odstotkov vse prodaje. V družbi izdelujejo laserske daljinomere in izvore, tankovske in artilerijske sisteme ter senzorje laserskega sevanja. Med največje družbe, ki so delovale tudi v vojaški industriji, se je uvrščal propadli mariborski TAM, eden od največjih dobaviteljev tovornjakov nekdanji JLA.