UKC Ljubljana: Slab ducat ne prav prepričljivih kandidatov za naslednika Simona Vrhunca

Najresnejša kandidatka za generalno direktorico UKC Ljubljana je trenutno poslovna direktorica Pediatrične klinike Biserka Marolt Meden. Vnovič kandidira tudi vršilec dolžnosti generalnega direktorja Simon Vrhunec, ki mu je vlada nedavno že dala košarico, bolj znan med desetimi kandidati pa naj bi bil tudi Matija Vojsk, nekdanji direktor smučarske zveze, pred časom tudi član uprav Telekoma in Dela ter svetovalec uprave Mercatorja.

Odločala bo kompatibilnost z vlado

Verjetno podporo Marolt-Medenovi, ki včeraj svoje kandidature in načrtov ni želela komentirati, poznavalci zdravstva vidijo kot vladni »izhod v sili«. Da je bilo iskanje sprejemljivega kandidata težavno, potrjuje tudi to, da je vlada Vrhuncu soglasje h kandidaturi za drugi direktorski mandat odrekla šele konec februarja, potem ko je bolnišnico leto in pol vodil kot vršilec dolžnosti. Poskusi ministrice za zdravje Milojke Kolar in drugih, da o kandidaturi prepričajo uspešne menedžerje z veliko izkušnjami, naj bi se večkrat končali z zavrnitvijo. Tudi zato, ker okoli 4700 evrov bruto plače na mesec precej zaostaja za dohodki mnogih zdravnikov, celo direktorjev zdravstvenih domov in bolnišnic, ki ob vodenju opravljajo tudi zdravniško delo. V ustanovi s 7700 zaposlenimi, kjer se obrne okoli pol milijarde evrov na leto in daje takt vsej slovenski medicini, za vzporedno delo pač ni časa. Generalnimi direktor mora ob tem krmariti še med številnimi nasprotujočimi si interesi, UKC pa je že zaradi svoje velikosti tudi pogosteje gojišče korupcijskih afer. Rep najbolj znane med njimi, nakupa operacijskih miz, je zaradi poravnave bolnišnice z Medicoengineeringom lani oplazil tudi Vrhunca (kriminalisti so zaradi sumov, da je prispeval k poravnavi, takrat začasno pridržali Janeza Zemljariča).

Tudi Biserka Marolt Meden je bila ob vodenju sklada za gradnjo pediatrične klinike deležna očitkov o zlorabi zaupanja. Zaradi posojanja denarja, namenjenega gradnji pediatrične klinike, Sreču Kirnu oziroma podjetju Konta leta 2000 jo je doletela obtožba neupravičene uporabe zaupanega denarja. Sodišče jo je leta 2006 sicer oprostilo, a jo je kazenski postopek malo pred tem stal novi mandat poslovne direktorice pediatrične klinike. Preden se je vrnila na ta položaj, je bila nekaj časa predstavnica UKC za odnose z javnostjo, še vedno pa deluje v Združenju za pravice bolnih otrok. Čeprav velja za iznajdljivo, se mnogi sprašujejo, ali bo kos tako velikemu in zahtevnemu sistemu, kot je ljubljanski UKC. Pa tudi, ali ne bo za vlado »varna« izbira vodila v stagnacijo. To so očitali že Vrhuncu, ki se je zlasti v času vedejevstva izogibal neposrednim trkom s politiko, pri kateri je že v ministrskem mandatu Tomaža Gantarja padel v nemilost. Vojska po drugi strani spremljajo očitki o pogosti menjavi funkcij in predčasnih odhodih s položajev.

Med kandidati bo danes izbiral svet zavoda, v njem imajo večino člani, ki jih je imenovala vlada, ta pa bo morala dati soglasje k izbiri. Čeprav je svet pri svojih odločitvah formalno samostojen, lahko na mandat tako računajo le politično kompatibilni kandidati. Vlada v tem primeru izpolni vlogo države kot ustanoviteljice bolnišnic. A iste vloge se vsakokratna vlada otepa, ko gre za obvezo pokrivanja izgub bolnišnic. V UKC Ljubljana so te še posebno pereče – samo lani jih je bilo za devet milijonov, velik del je prispevala ravno pediatrija.

Spor za preostale milijone

Dilema, kdo naj bo za kaj odgovoren in kdo bo kaj plačal, je tudi v osrčju stalnih sporov med vlado in ZZZS. Generalnemu direktorju Samu Fakinu se izteka mandat, kdo bo institucijo vodil v prihodnje, pa je tudi še negotovo. Upravni odbor in skupščina ZZZS, v kateri so med drugim predstavniki delodajalcev in sindikatov, sta sicer vnovič izbrala Fakina, ki pa – tako kot Vrhunec – ne more računati na vladno podporo. V SMC so že ob lanskem razpisu, ko noben od kandidatov ni dobil dovolj glasov, dali vedeti, da se jim zdi primernejši Janko Štok, direktor področja financ na ZZZS, ki že zdaj dela tesno ob Fakinu. Ker mora dati soglasje h kandidaturi državni zbor, imajo v SMC sicer zadnjo besedo, a hkrati ne morejo ustoličiti »svojega« kandidata.

Po verjetnem padcu Fakinove kandidature lahko tako skupščina ZZZS, ki rada izpostavlja svojo avtonomijo, spet izbere Fakina. Podobno se je že zgodilo pred leti, ko je za tretji mandat na čelu ZZZS kandidiral Franc Košir, a ni dobil podpore v državnem zboru. Tudi funkcija generalnega direktorja ZZZS za močne kandidate z veliko izkušnjami iz menedžmenta ni ravno privlačna – mesečno plačilo je ob veliki odgovornosti približno takšno kot pri generalnem direktorju UKC.

V ozadju kadrovskih preigravanj pa so pravzaprav pomembnejše dileme: ZZZS in vlada se bojujeta za prevlado pri deljenju javnega denarja zdravstvu. 30 milijonov evrov, ki še niso razdeljeni, bi na ZZZS letos usmerili v skrajševanje čakalnih dob oziroma dodatne operacije in preglede, na ministrstvu za zdravje pa – tako trdijo na ZZZS – v višje cene storitev, ki jih terjajo bolnišnice. Z njimi bi namreč lažje poplačale dolgove. Samo Fakin nam je včeraj potrdil, da pogovori o 30 milijonih še niso končani. Poudarja, da bi za pokritje trenutnih zahtev zaposlenih po višjih plačah, izgub in dolgov bolnišnic ter skrajševanje čakalnih dob potrebovali okoli 300 milijonov evrov. Velik del teh potreb bi lahko pokrili že, če se DDV iz zdravstva ne bi stekal neposredno v državni proračun, meni.

V ozadju kadrovskih sprememb, ki jih vlada načrtuje v dveh ključnih zdravstvenih institucijah, gre torej za bistveno globlje zagate. Ker se obveznosti zdravstvene blagajne in vlade oziroma državnega proračuna v slovenskem zdravstvu nepregledno prepletajo, se jim lahko oboji po potrebi izogibajo. Z zdravstveno reformo bi tako morala vlada razčistiti, kdo bo kdaj »šef«, a sedanje nejasnosti ustrezajo vsem. Tudi UKC Ljubljana in drugim bolnišnicam, ki si lahko mimo vrste izprosijo kak dodaten milijon.