Medtem ko se na odseku med Šubičevo cesto in Čopovo ulico betonsko vozišče prenovljene Slovenske ceste že suši in delavci podjetja KPL trenutno na površinah, ki bodo namenjene pešcem, polagajo tlakovce, se na odseku od Čopove ulice do Gosposvetske ceste ukvarjajo šele s polaganjem komunalnih vodov. To pa postavlja pod vprašaj napovedi župana Zorana Jankovića, da bo Slovenska cesta nared do 9. maja, ko praznuje mesto Ljubljana, medtem ko bo Evropa na ta dan letos proslavila okroglih 70 let zmage nad nacifašizmom.
Bo cesta le na videz končana?
Pri Mestni občini Ljubljana pravijo, da niso odstopili od napovedanega datuma dokončanja Slovenske ceste in da je v skladu s tem terminom tudi organizirano izvajanje vseh del na gradbišču. A težava je v tem, kot so nam potrdili tudi pri mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, da se trenutno še ubadajo s polaganjem komunalnih vodov in pripravami za druga dela. Po naših informacijah pa se mikroarmirani beton, ki so si ga mestni gradbinci zamislili kot podlago na vozišču, suši najmanj štiri tedne, da doseže tlačno trdnost oziroma da bo pripravljen za obremenitve težkih mestnih avtobusov.
Naš sogovornik iz manjšega gradbenega podjetja ne verjame, da bo beton na težo mestnih zelencev pripravljen do 9. maja, četudi bi začeli betonirati danes. »Komunalni vodi ne bodo položeni prej kot v enem tednu, potem je treba položiti osnovno plast asfalta, šele nato pride na vrsto vlivanje armiranega betona. Realno gledano bodo to izvedli med prvomajskimi prazniki, kar pomeni, da bo cesta do napovedanega roka na videz končana, a po njej ne bodo mogli voziti avtobusi,« napoveduje naš sogovornik.
Temu so delno pritrdili tudi pri mestni občini, saj so na vprašanje, ali bodo 9. maja po osrednjem delu Slovenske ceste zagotovo vozili avtobusi, odgovorili, da bodo pred zaključki del preverili tlačno trdnost betona na osrednji vozni površini in na podlagi tega sprejeli odločitev glede dopustnosti voženj avtobusov.
Sadika malega jesena 600 evrov
Prenovljeni osrednji del Slovenske ceste bo po novem krasil tudi drevored s 63 malimi jeseni. Na odseku med glavno pošto in Gosposvetsko cesto so jih začeli saditi prav v teh dneh. Pri mestnem oddelku za urejanje prostora zagotavljajo, da bodo vsa posadili do konca meseca. Koliko so odšteli za vsa drevesa, kupljena v Belgiji, pri mestni občini ne vedo, »saj je nakup dreves vključen v pogodbo z izvajalcem na podlagi popisa del iz gradiva za javni razpis«. Vodja botaničnega vrta dr. Jože Bavcon pa nam je povedal, da takšni mali jeseni stanejo okoli 600 evrov.
Dr. Bavcon je tudi glavni »krivec«, da Slovenske ceste ne bodo krasila tujerodna drevesa ginko, kot je bilo sprva predvideno. »Ko smo delali revizijo projekta, smo predlagali male jesene, ker so to kraške rastline, ki se bodo lahko dobro razvijale tudi ob cesti, kjer je malo prostora za korenine. To je medonosna rastlina, ki lepo cveti in diši. Hkrati gre za našo, sredozemsko rastlino. Ne nazadnje je tudi Plečnik v Ljubljano vnašal elemente Sredozemlja, zato bomo s temi drevesi dobili zaključeno zgodbo,« je pojasnil dr. Bavcon.
Ker gre za odrasla drevesa, ki niso ukoreninjena, bo treba z njimi vsaj tri leta pazljivo ravnati in jih zalivati, ko bo pritisnila suša, pravi vodja botaničnega vrta. Zagotovo pa malim jesenom ob Slovenski cesti ne grozi usoda znamenitih palm koprskega župana Borisa Popoviča, poudarja sogovornik, saj so ta drevesa prilagojena na naše podnebne razmere. »Tiste palme so se posušile zaradi nepravilnega načina vzdrževanja. Najprej so jih ogulili do višine človeka, kar je enako, kot če bi mi hodili jeseni naokoli brez oblačil. Potem je pritisnila še burja, a jih ni nihče zalival. Tako so doživele dvojni šok,« je razložil dr. Bavcon.