»Prav je, da pomagamo tako prostovoljcem, ki to počnejo vsak dan, kot vsem, ki morda v življenju niso imeli take sreče kot mi, ki imamo urejeno življenje. In prav to, da pomagaš, ti da največje zadovoljstvo,« je dejala Špela Vodeb, ki v Krkinem tednu humanosti sodeluje tretje leto zapored.
Stiske tudi na Dolenjskem vse hujše
Socialna situacija na Dolenjskem je iz leta v leto hujša, pravi sekretarka območnega združenja Rdečega križa Barbara Ozimek. Vse več je primerov, ko družine nimajo denarja, da bi plačale položnice. »To je najtežje za tiste, ki so nekoč za to imeli dovolj sredstev. Zdaj se zapirajo vase, postajajo apatični, ne priznajo, kaj se jim dogaja. Predvsem ta izoliranost je zelo problematična. In šele ob tretjem, četrtem obisku na domu izvemo, kaj se jim pravzaprav dogaja. Nekaterim položnice kar ostajajo, in kot da hočejo vse skupaj kar pozabiti, se zaprejo v neki svoj svet.«
Vsak mesec na novomeškem združenju dobijo okrog petdeset prošenj za finančno pomoč, razdelijo je med pet in osem tisoč evrov. S prehranskimi paketi vsak mesec pomagajo okoli tristo družinam, a bi jih pomoč potrebovalo vsaj petsto.
»Skupaj lahko naredimo več«
Naraščajoče socialne stiske so pred štirimi leti spodbudile zaposlene v Krki, da so se povezali z različnimi socialnimi ustanovami po vsej državi, šolami, domovi starejših, varstveno-delovnimi centri, Rdečim križem, Karitasom in drugimi ter sprožili akcijo, v kateri je doslej sodelovalo okrog 2300 ljudi oziroma vsak drugi krkaš, zaposlen v Sloveniji. »Mnogi so že dlje časa aktivni na socialnem področju, vendar se niso hoteli izpostavljati. Rekli smo si, da če zadeve pelješ organizirano, lahko narediš še več, kot če to počneš sam,« pravi Elvira Medved, vodja službe za odnose z javnostmi v Krki.
Medtem ko so na Rdečem križu krkaši pakirali prehranske pakete in sortirali oblačila, v novomeški bolnišnici in v krškem mladinskem centru darovali kri, v varstveno-delovnih centrih v Novem mestu in Ljutomeru ustvarjali skupaj z varovanci, so v domovih starejših občanov poskrbeli za malo drugačen vsakdan stanovalcev. V novomeškem domu v Šmihelu se je v treh letih skupnega druženja, ustvarjanja, petja in plesa spletlo že kar nekaj prijateljskih vezi med Krkinimi prostovoljci in stanovalci doma. »Še posebej krasno je, ko pridejo muzikantje,« je dejala Fanika Miklič, nato pa ob pesmi in glasbi harmonike veselo odplesala z mladim Krkinim prostovoljcem.
»Še posebej veliko našim stanovalcem pomeni prav to, da pridejo sem prostovoljci iz Krke. Kajti kar nekaj jih je bilo tam v službi, tam delajo tudi njihovi svojci, otroci, vnuki in so na to še posebej ponosni,« dodaja Carmen Papež, vodja oddelka za osebe z demenco v novomeškem domu starejših.
Humanitarnost kot del življenja
Krkašem je v dosedanjih treh akcijah uspelo zbrati osem ton in pol različnih potrebščin in oblačil, poskrbeli so za več kot 2300 živilskih paketov, skoraj poldrugo tono hrane za male živali, darovali so več kot 317 litrov krvi, se družili s stanovalci 22 domov starejših po vsej Sloveniji (letos jih bodo obiskali kar 31) in varovanci v šestih varstveno-delovnih centrih in zavodih. »Takšne humanitarne akcije so pomemben del mojega življenja. Hvala bogu imam dobro službo, tam skrbijo za to, da imamo redne plače, skrbijo tudi za naš duhovni razvoj,« je dejal Krkin delavec Edvard Krieger. »In zdi se mi, da moramo del tega dati tudi drugim. Kajti lahko se zgodi, da bomo kdaj mi sami na njihovem mestu,« dodaja.
