Če ste se vedno spraševali, kako je videti, ko se spre jedilni pribor ali ko se mačka zaljubi v hladilnik, vam odgovor morda lahko ponudijo Trapaste zgodbe litovskega ilustratorja in avtorja Kęstutisa Kasparavičiusa, ki so te dni v zbirki Čudaške prigode izšle pri založbi KUD Sodobnost International. Delo je prevedel Klemen Pisk, Kasparavičius, ki je ilustriral že več kot 50 knjig – od tega jih je trinajst napisal sam – pa bralcu predmete v zgodbi približa z druge perspektive: kaj bi se zgodilo, če bi predmeti, ki nas vsakodnevno obkrožajo, oživeli? Zgodbe odlikujejo duhovitost, kratkost in presenetljivost, ilustracije pa so zabavne, neposredne in natančne.
Še zmeraj lačni nogavic
V zbirki Zvezdogled je izšlo delo Lihožerci se vračajo, nadaljevanje serije o skrivnostnih bitjih, ki se skrivajo po stanovanjih in malicajo naše nogavice. (Samo eno, nikoli obeh.) Češki avtor Pavel Šrut junake tokrat popelje v Afriko, kjer se bodo morali spopasti s skrivnostno lihožerjedo rožo. Druga izdaja v omenjeni zbirki je zgodba estonskega pisatelja Andrusa KivirähkaSara, Simon in skrivnosti. Sara in Simon sta bratec in sestrica, ki skupaj s starši živita v predmestni stolpnici. Vsak od njih se zateka v svoj sanjski svet – oče je nepremagljiv športnik, mama kraljična, Sara obiskuje balerine na oblaku, Simon pa je čarovnik v skrivni deželi. »Poleg tega je tu še kup drugih zapletov ter rahlo čudaških in prismojenih likov. Ta domišljiskost, humor in toplina zgodb so glavne posebnosti zgodbe,« je razložila Julija Potrč, prevajalka iz finščine in angleščine, ki se je za potrebe prevoda začela učiti estonščino.
V slovenščini lahko po novem beremo tudi kultno serijo Lukec in Lučka izpod peresa nizozemske otroške pisateljice Annie M. G. Schmidt. Serija zgodbic o dveh petletnikih, ki začneta brez pomoči odraslih spoznavati svet, je med letoma 1952 in 1957 po delih izhajala v časopisu Het Parool; zato so bile ilustracije Fiep Westendorp sprva prilagojene časopisnemu mediju, nato pa jih je ilustratorka, s katero je Schmidtova tvorila neločljivi duo, prilagodila knjižnim stranem. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda pravi, da Lukec in Lučka brez ilustracij ne bi bila to, kar sta danes, in dodaja: »Schmidtovo odlikuje ravno to, da je znala pisati za otroke. Zelo je pristna in iskrena.«
Coprnice, sloni in slovar
V zbirki Novi mladinski klasiki je izšla knjiga Otroci iz hiše št. 67 nemške pisateljice Marie Tetzner (prevod Ana Jasmina Oseban). Zgodba pripoveduje o treh prijateljih iz berlinskega predmestja v času pred začetkom druge svetovne vojne. »Avtorica zelo natančno prikaže, kako se družine spopadajo s pomanjkanjem in revščino. To počne na nevsiljiv, neobremenjujoč način, ker v ospredju vendarle ostajajo dogodivščine prijateljev,« je povedala avtorica jezikovnega pregleda Katja Klopčič Lavrenčič.
V slikaniški program se je v knjižici Vilibald se vrača vrnil samovšečni muc, ki avtorici in ilustratorki Mélanie Watt z rdečim peresom nadležno posega v besedilo. V slovenščini sta izšli tudi dve iz serije slikanic Helen Nicoll o coprnici Meg in mačku Mogu, ekološko naravnana Polenček odpre muzej norveške pisateljice Åshild Kanstad Johnsen, Babarjevo potovanjeJeana de Brunhoffa in ilustrirani slovarček Norčije domišljije – v štirih jezikih (Huginn Thór Grétarsson), ki ga odlikujejo z detajli bogate ilustracije.