Bolj kot ima neka stvar večjo tradicijo, bolj so Angleži nanjo ponosni. Enako velja za veslaško dirko med univerzama Cambridge in Oxford. Prvič so študentski osmerci po reki Temzi veslali leta 1829, od leta 1856 gre za vsakoletni dogodek. Izjema sta bili prva in druga svetovna vojna. Proga je dolga 6,8 kilometra in je odmerjena v zahodnem Londonu med Putneyjem in Mortlakom, v preteklosti so veslali še na treh drugačnih trasah. Obe posadki imata modro opremo, a je razlika v odtenkih – veslači Cambridgea imajo svetlo modre majice, veslači Oxforda pa temno modre.
Čoln včasih tudi potone
Dirka je tradicionalno na sporedu ali konec marca ali v začetku aprila. Letos je ponovno slavila zasedba Oxforda, kar je njihova šesta zmaga v zadnjih osmih letih. Skupno je v prednosti Cambridge, ki v zmagah vodi z 81:79. Junak sobotne regate je bil 23-letni študent Constantine Louloudis. Britanski veslač grških korenin je bil član zmagovalne posadke četrtič v zadnjih petih letih. Manjkal je leta 2012, ko se je pripravljal na olimpijske igre v Londonu, kjer je z britanskim osmercem osvojil bronasto odličje. »Poseben občutek je, ko si že četrtič najboljši. Tokrat sem čutil malce več pritiska, saj sem bil glavni veslač,« je povedal Constantine Louloudis. »Imeli smo nekaj težkih trenutkov, toda iz vseh smo izvlekli. Ključno je bilo, da smo se držali načrta.«
Posadka Oxforda je imela na športni opremi poseben motiv v spomin na Daniela Topolskega. Gre za nekdanjega veslača Oxforda, trenerja, pisatelja in kasneje novinarja BBC, ki je umrl februarja letos v starosti 69 let. Topolski je vodil Oxford na petnajstih dirkah, od tega je slavil dvanajst zmag, tudi deset zaporednih med letoma 1976 in 1985. Letos je Oxford zmagal s prednostjo dvajsetih sekund. Najmanjša razlika med čolnoma je bila leta 2003, ko je Oxford slavil le s tridesetimi centimetri razlike. Največjo zmago je vpisal Cambridge, ki je leta 1839 v cilj prišel s 35 dolžinami čolna razlike. Leta 1877 zmagovalca ni bilo, ker sta posadki v cilj prišli preveč na tesno. Preko ustnega izročila kroži zgodba, da je bil glavni sodnik John Phelps prestar in slep na eno oko, zato je bil nezmožen določiti zmagovalca. Druga pripoved pravi, da je Phelps ležal v cilju pijan pod drevesom. Zgodovinarji so tovrstne legende zavrnili. Pravijo, da se iz zornega kota, ki ga je imel glavni sodnik, zmagovalca preprosto ni dalo določiti, drugih merskih naprav pa niso uporabljali.
Dirka vedno privabi veliko gledalcev. Povprečje je približno 250.000 ljudi ob progi. Rekord je iz leta 2009, ko naj bi bilo 270.000 veslaških radovednežev. Še več jih je pred televizijskimi sprejemniki, saj ocenjujejo, da regato v zadnjih letih spremlja okoli 15 milijonov ljudi. Hkrati gre za edino regato, v kateri ne tekmujejo državne reprezentance, a jo prenašajo v živo s televizijskim prenosom.
Brez nesreč ni šlo. Leta 1912 sta zaradi slabega vremena potonila oba čolna. Oxford je imel precejšnjo prednost, nato pa so valovi v čoln nanesli preveč vode, zato je potonil. Dirka je bila odpovedana, saj je kasneje potonil še čoln Cambridgea. Posadka Cambridgea je zaradi potopljenega čolna izgubila še v letih 1859 in 1978, medtem ko je čoln Oxforda potonil v letih 1925 in 1951.
Sodniki nekoč ocenjevali slog in ženstvenost
Potonil je tudi letošnji čoln ženske zasedbe Oxforda, a na treningu, ko je morala veslačice reševati obalna straža. Veter se je nenadoma okrepil, s čimer so valovi zalili čoln, posadka pa vode ni mogla več nadzorovati. Nobena od veslačic ni bila poškodovana. Oxford je nato zmagal, toda v skupnem seštevku (tudi pri ženskah) še vedno vodi Cambridge s 40:30. Ženske so se prvič pomerile leta 1927, a ženske posadke so do leta 1935 tekmovale tako, da sta posadki veslali posamično, sodniki pa so ocenjevali slog in ženstvenost veslačic. Čas ni bil pomemben.
Tekma ženskih posadk je bila vrsto desetletij temelj diskriminacije. Šele letos so lahko ženske tekmovale na isti progi in na isti dan kot moški. Razlog tiči v denarju, saj so organizatorji menili, da bo spektakel večji, če bodo najprej veslale ženske in nato še moški. Pred tem so ženske tekmovale na drugem in krajšem odseku Temze. V prvih letih so lahko veslale le v reki Isis pri Oxfordu. Še pred štirimi leti dvoboj žensk ni imel sponzorjev, zato je celotno udejstvovanje potekalo na prostovoljni in ljubiteljski ravni. Obe posadki zdaj trenirata dvakrat na dan, šest dni v tednu. Prvi trening imajo študentke ob 5:30 zjutraj.
Del tradicije so tako spremenili tudi Angleži. Čudno bi namreč bilo, če ženskam v veslanju ne bi priznali istih pravic kot moškim, ko pa imajo na čelu kraljevine žensko Elizabeto II., ki je kraljica Velike Britanije od leta 1952.
