Ribiči pisali Židanu
Predsednik Ribiške družine Ljubno ob Savinji Janez Podkrižnik je s težavami ribičev seznanil tudi kmetijskega ministra Dejana Židana. Poraja se namreč sum, da so pristojne državne službe in nadzorni organi v tem primeru povsem zatajili. »Podjetje Hidrosvet je na Zavod za ribištvo Slovenije poslalo vlogo za pridobitev soglasja k projektni dokumentaciji za poseg v času, ko so se dela izvajala že skoraj mesec dni,« je povedal Podkrižnik. Ribiči so o tem obvestili tudi Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje. »Naša ribiška družina ne nasprotuje izvedbi protipoplavnih ukrepov, vendar menimo, da bi glede na vložen denar, in to celo iz EU, lahko bili protipoplavni ukrepi izvedeni veliko bolj sonaravno,« je med drugim ministra še opozoril Podkrižnik.
Na ministrstvu za okolje in prostor medtem vztrajajo, da so pri snovanju protipoplavnih ukrepov, ki so zajeti v državnem prostorskem načrtu za ureditev regionalne ceste Radmirje–Luče z obvoznico, upoštevali tako stroko – projektant je bil hidrolog Rok Fazarinc – kot širšo javnost. Kot so še pojasnili, so projektanti v okviru možnih gradbenih ter okoljskih rešitev kljub vsemu poskušali kar v največji meri ugoditi željam in zahtevam lastnikov prizadetih zemljišč, ki so bili proti naravi »prijaznejše« rešitve. »Nekateri se namreč z izvedbo nasipa z glinenim jedrom niso strinjali, češ da bi bil to prevelik poseg v njihovo zemljišče. Edina sprejemljiva rešitev za to je bila izvedba z betonskim jedrom, ki je bila tudi potrjena,« še povedo na ministrstvu, kjer so se komentarju na navedbe nemškega ribiča izognili.
Manjše objekte nadomestil betonski nasip
Kot pravi Alojz Selišnik iz Združenja za trajnostni razvoj Luč, bi lahko bila protipoplavna zaščita Luč zagotovo manj vpadljiva, predvsem pa bolj naravna, turistično zanimiva in privlačneje umeščena v prostor. Sploh pa vztraja, da kraj ne potrebuje načrtovane obvoznice, ki jo zagovarja aktualni župan Ciril Rosc. »In to je bistvo problema. Da bi namesto obvoznice lahko poceni in lepo sanirali obstoječo cesto, s čimer bi Luče ohranile podobo gorske vasi, ki bi bila še dolgo lepa in zanimiva za turiste, gornike, ribiče in ljubitelje narave,« pravi Selišnik.
Kot pove Toni Breznik, vodja območne enote zavoda za gozdove v Nazarjah, so v Lučah že imeli naravne pogoje, ki so zagotavljali varstvo pred visokimi vodami. »Spomnimo se številnih vodnih objektov, kot so jezovi in jezbice, pa naravni zadrževalniki Šmica in Juvanovi prodi, ki jih je vodna stroka uničila ali zasula. Ne nazadnje bi se morali vprašati, kolikokrat je bila v zadnjem desetletju poplavljena Kozja gasa. Nazadnje je bilo to leta 1926, ko je podrlo Juvanov jez. Nasip pa ni doslej še nikoli popustil, čeprav ni bil betonski. Z novimi ukrepi pa ustvarjamo kanal, ki vodo ekspresno požene naprej do Celja in Laškega. In tudi v Celju že ugotavljajo, da jih betonski zidovi ne bodo rešili, če vode ne bodo umirili višje v povodju,« razmišlja Breznik.
