Edina novost je ta, da je država po šestih letih prizadevanj občine novomeški narodni dom prejšnji mesec vendarle razglasila za spomenik državnega pomena. Pa bo občina zdaj kaj lažje prišla do sredstev za obnovo? Po mnenju Tomaža Goloba iz novomeške enote zavoda za varstvo kulturne dediščine tega ni pričakovati. »Gre bolj za simbolni kulturni vidik. Bíli smo težek boj z ministrstvom za kulturo, da smo jih prepričali o pomenu stavbe ne le na lokalni ravni,« je dejal Golob.
Občina čaka na razpise
Na občini si tudi zdaj, ko je država »sokolcu« podelila omenjeni status, ne delajo utvar, da bo denar kar kapnil od nekod. »Če bodo evropski ali državni razpisi zajeli vsebine in obnove objektov kulturne dediščine, bo mestna občina na teh razpisih kandidirala,« so povedali v županovem kabinetu.
Občina je v okviru Evropske prestolnice kulture 2012 kandidirala na razpisu EU, vendar je bila zaradi zahtevnosti obnove zavrnjena. Lansko leto je izvedla tudi javno razpravo glede obnove in vsebin. Večinsko mnenje Novomeščanov je bilo, da mora biti narodni dom namenjen »živi kulturi« in delovanju nevladnih organizacij. Med predlogi so bili vsebine za ustvarjalnost mladih, klubski prostori, rezidence za mentorje različnih področij kulture, razstavni prostori, umetniški kino, internetna kavarna, dvorana za prireditve. »Do predlogov strokovnih služb in mnenj, podanih na javnih obravnavah, ter pisnih pobud se bo moral opredeliti tudi občinski svet,« so dodali na občini.
Narodni dom umaknili z dnevnega reda
Svetniki so predlog programa za ohranitev in oživitev narodnega doma v drugi obravnavi dobili na mizo decembra lani, a je bila točka na predlog župana Gregorja Macedonija umaknjena z dnevnega reda. V njegovem kabinetu so nam pojasnili, da so to storili zato, ker bo občina problematiko narodnega doma umestila »v celovito reševanje ureditve mestnega jedra, tako prometnega režima kot tudi zunanje arhitekturne podobe, urbane opreme, prireditev«.
Kot je znano, se je pred nekaj leti na podlagi sklepa župana o začasni uporabi prostorov v narodni dom vselila skupina novomeških alternativnih umetnikov, ki trenutno sami skrbijo za »živo kulturo« v objektu. Februarja lani je »skvoterje« zaradi slabega stanja objekta skoraj doletela deložacija, ki pa jo je zadnji trenutek preprečil takratni župan Alojzij Muhič. Občina bi za celovito obnovo »sokolca« potrebovala približno deset milijonov evrov, ki pa jih seveda nima. Zavezana pa je osnovnemu vzdrževanju objekta. Na občini pravijo, da vsako leto opravijo nujna sanacijska dela. »Prav tako občina plačuje vse materialne stroške, ki nastanejo v objektu in jih ustvarijo uporabniki narodnega doma. Stroški za elektriko, komunalo, varovanje na letni ravni znesejo približno 10.000 evrov.«
Inšpektorji tudi v Novem mestu
Kako lastniki ravnajo z objekti kulturne dediščine, preverja Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije, ki je lani obravnaval 112 primerov kršitev. Inšpektorji so v preteklih letih tudi na območju Novega mesta ugotovili nekaj kršitev, največkrat je šlo za izvajanje posegov brez predhodno pridobljenega kulturnovarstvenega soglasja ali v nasprotju z njim ter za neustrezno vzdrževanje objektov s statusom kulturnega spomenika. Novomeškega narodnega doma inšpektorji nikoli niso obravnavali, saj nikoli niso prejeli nobene prijave, niti niso seznanjeni z morebitnimi nepravilnostmi.
