Medtem ko družba Bežigrajski športni park čaka, da ministrstvo za okolje in prostor odloči o okoljevarstvenem soglasju za prenovo Plečnikovega stadiona za Bežigradom, se ponovno razgreva debata, ali je projekt resnično najboljša rešitev za propadajoči stadion.
Umetnostni zgodovinar in velik Plečnikov poznavalec prof. dr. Peter Krečič je namreč po natančnem pregledu projekta ter kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ugotovil, da je zavod najprej preveč ohlapno določil pogoje za prenovo, potem pa je soglasje za prenovo izdal, čeprav družba vseh teh pogojev sploh ni spoštovala.
»Zanimal me je prav ta projekt, ki je dobil soglasje, zato sem si ga šel na območno enoto ogledat in ugotovil, da želi na primer investitor pod praktično celotnim območjem stadiona zgraditi tri etaže podzemnih garaž, kar bi pomenilo, da bi uničili vse razen gloriete (častna tribuna, op.p.) in lope ob Dunajski. Poleg tega soglasje dovoljuje prekritje tribun, investitor pa načrtuje tribune v treh etažah. Kulturnovarstveni pogoji zahtevajo, da glorieta ostaja v ospredju, ampak takšne tribune jo spravljajo v povsem podrejen položaj. Bi se sploh videla v novogradnjah?« se je spraševal Krečič. Pokritje tribun pomeni tudi smrt za drevorede, ki stojijo neposredno za tribunami in jih na izvirni lokaciji nikakor ne bi bilo mogoče ohraniti, meni Krečič, ki je svoje ugotovitve natančno popisal v članku z naslovom Prenova stadiona arhitekta Jožeta Plečnika ali polom slovenskega spomeniškega varstva, ki je bil objavljen v Dnevnikovem Objektivu.
Ministrstvo: Ohranjeni bodo le drobci Plečnika
Zaradi vsega tega je Krečič vodjo ljubljanske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Borisa Vičiča, ki je podpisan pod kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem, pozval k odstopu. Ali to namerava storiti, nam Vičič ni odgovoril. Na zavodu se niso opredelili niti do konkretnih primerov odstopanj med načrtovanim projektom in kulturnovarstvenimi pogoji, na katere je opozoril Krečič. Vičič pa je omenil, da so januarja lani ministrstvo, občino in Bežigrajski športni park pozvali k skupni pripravi projektne naloge, v kateri bi ovrednotili vse potrebne aktivnosti za prenovo in predvideli ustrezen program za prenovljeni stadion. Toda po Vičičevih besedah odziva odgovornih ni bilo.
Na zavodu so poskusili okrcati tudi Krečiča, ki naj bi po njihovem mnenju zavajal javnost, saj iz njegovega prispevka ni razvidno, da ob izdaji kulturnovarstvenih pogojev niso mogli upoštevati odloka o zaščiti Plečnikovih del v Ljubljani kot spomenika državnega pomena, ker je bil ta sprejet šele poleti 2009, arhitekturni natečaj za stadion pa je bil zaključen že aprila tega leta. A Krečič je argument zavoda v celoti zavrnil, saj je zavod kulturnovarstvene pogoje izdal šele marca 2010 in se je v tem dokumentu celo skliceval na natančno ta odlok.
Na kulturnem ministrstvu se strinjajo s Krečičem, da načrtovani posegi na Plečnikovem stadionu niso več sprejemljivi, ker bodo ohranjeni le drobci nekdanjega Plečnikovega stadiona. Projekt je »postal nesprejemljiv tudi s stališča sedanjega vrednotenja Plečnikovega opusa, ki je v zadnjem desetletju doma in v svetu pridobil povsem nov pomen«, so pojasnili na ministrstvu, kjer menijo, da je treba projekt ponovno ovrednotiti in zagotoviti »celostno ohranitev stadiona ter s skupnimi močmi poiskati nove vsebine, ki bodo omogočile njegovo ohranjanje in žlahtno vključitev v sodobno družbo in mesto Ljubljano«. A na ministrstvu, ki ga vodi Julijana Bizjak Mlakar, pravijo, da je za razveljavitev kulturnovarstvenega soglasja že prepozno, saj je to mogoče storiti eno leto po dokončnosti soglasja. To bi lahko takrat storila ministrica Majda Širca, ki je vodila ministrstvo tudi ob izdaji soglasja, ali njen naslednik Boštjan Žekš. Spomnimo, ministrstvo je v mandatu Majde Širca izdalo tudi kulturnovarstveno soglasje za rušitev Kolizeja.
Kaže torej, da lahko kontroverzno prenovo Plečnikovega stadiona ustavi le eden od lastnikov Bežigrajskega športnega parka, kjer poleg družbe GSA Joca Pečečnika, ki ima 59-odstotni lastniški delež, nastopata še Mestna občina Ljubljana in Olimpijski komite Slovenije. A se to verjetno ne bo zgodilo. »Če ministrstvo za kulturo meni, da je danes treba pripraviti drugačen projekt, lahko stadion za Bežigradom odkupi od družbenikov Bežigrajskega športnega parka in ga prenovi z lastnimi sredstvi,« je dejala vodja projekta Maja Štefula.
Še veliko možnosti za uporabo stadiona
»Plečnik je Ljubljano zasnoval kot nove Atene in v skladu s to vizijo si je grad zamislil kot akropolo, Žale kot nekropolo, Kongresni trg kot agoro, Plečnikove tržnice so grška stoa, stadion pa v tem kontekstu predstavlja pač atenski stadion,« je Krečič razjasnil, zakaj je stadion nepogrešljiv del Plečnikove dediščine v prestolnici in zakaj ga je treba ohraniti v njegovi izvirni obliki.
»Investitor bi se moral umakniti, iniciativo pri prenovi ter izbiri novih investitorjev pa bi morala prevzeti občina,« je prepričan Krečič, ki obnovljen stadion vidi kot stadion odprtega tipa, ki bi lahko – tako kot že nekoč – gostil različne prireditve in rekreativne športnike. »Športne prireditve kot tekaški maraton, maraton Franja, pohod po poti spominov in tovarištva se zdaj zaključijo na Trgu republike ali Kongresnem trgu, a bi se lahko mirno zaključile na Plečnikovem stadionu, kjer bi tekmovalci lahko pretekli še zmagovalni krog. Pojavljajo se tudi ideje, da bi bil stadion izhodiščna točka za oglede Plečnikove Ljubljane in Plečnikovih del po Sloveniji,« je še nekaj možnosti uporabe navedel Krečič.
»Že v socialističnem obdobju so strateški načrti Plečnikov stadion predvideli kot rekreacijski stadion. Te ideje so stare vsaj 40 let,« je Krečičeve besede podkrepil arhitekturni kritik Andrej Hrausky, ki je prepričan, da bo v tem primeru stadion dodobra izkoriščen in obljuden. Hrausky ni imel vpogleda v vse zgoraj omenjene dokumente, a se na podlagi informacij, ki so mu znane, strinja, da bo Plečnikova dediščina na stadionu uničena, če bi izvedli načrtovane posege.
»Stadion je še vedno mogoče rekonstruirati«
»Stadion je trenutno res videti zelo grozno, a še vedno ni tako uničen, da se ga ne bi dalo rekonstruirati,« je prepričan Hrausky, ki ima na dlani zelo preprosto rešitev. »V Stožicah imamo dokončan moderen stadion in nedokončane poslovne prostore. Tu imamo stadion, ki bi ga bilo treba ohraniti brez dodatnih novogradenj. Zakaj ne bi investitor, če želi imeti poslovne prostore, enostavno dokončal Stožic, Plečnika pa bi pustil obnovi?« se je spraševal Hrausky.
Za komentar Krečičevih ugotovitev smo prosili tudi ljubljanskega podžupana in arhitekta Janeza Koželja ter mestni oddelek za kulturo, saj je mestna občina solastnica Bežigrajskega športnega parka, vendar njihovih odgovorov nismo dobili. Zanimivo pa je, da je občina na spletni strani, kjer popisuje potek projekta, avgusta lani zapisala, da podpira »predlog prenove stadiona, ki obsega prenovo poškodovanih zaščitenih objektov in travnatega igrišča s tekaško progo za trening, rekreacijo in razne prireditve na prostem. Predlog predvideva ureditev parkirišča na peščeni podlagi ob Samovi cesti in uporabo vhodne lope za lokalno tržnico.«
Preberite še:
Prenova stadiona arhitekta Jožeta Plečnika ali polom slovenskega spomeniškega varstva
