Prespimo kar tretjino svojega življenja, zato ni nepomembno, kje oziroma kako preživimo ves ta čas. Ustrezno morata biti izbrana predvsem ležišče in vzglavnik, poudariti pa velja, da se potrebe in zahteve ljudi razlikujejo in da tisto, kar je dobro za enega, ni nujno dobro tudi za drugega. Emil Jarc iz podjetja Dollar pravi, da je ob nakupu ležišča zelo smiselno obiskati specializirane salone za prodajo ležišč: »Usposobljeni svetovalci oziroma prodajalci vam bodo na podlagi vaših potreb znali svetovati najustreznejše ležišče. Določili boste trdotno izvedbo ležišča, material, iz katerega naj bo ležišče narejeno, vrsto letvene podloge in vzglavnika, spoznali, katero ležišče ni dobro in zakaj … Izvedeli boste skratka vse, kar je pomembno in potrebno za dobro, zdravo in udobno spanje.«
S pomočjo nove naprave do optimalnega ležišča
Prvi pogoj za zdravo spanje je pravilen položaj hrbtenice, na katerega čez dan vplivamo zavestno, s svojo držo, ponoči pa je odvisen od trdote ležišča, oblike vzglavnika in naših spalnih navad. Večinoma je tako, da šele potem, ko se pojavijo prve bolečine v vratnem in ledvenem predelu hrbtenice, začnemo razmišljati o pomenu ustreznega ležišča, saj gre razloge za te težave iskati tudi v neustreznem ali dotrajanem ležišču. »Pravilno oziroma dobro ležišče je takšno, ki je dovolj veliko, udobno in zračno, takšno, ki naše telo podpre tako, da hrbtenico spravi v naraven položaj, v katerem se po dnevnih naporih najlažje in najbolje regenerira. Ležišče ne sme biti ne pretrdo ne premehko, narejeno pa mora biti iz materialov, ki ne povzročajo alergij,« pravi naš sogovornik in dodaja, da je novosti na tem področju veliko, izpostavlja pa tisto na področju svetovanja pri izbiri konstrukcije ležišča oziroma izbiri optimalnega ležišča, letvic in vzglavnika. »Razvili smo napravo, ki s pomočjo infrardečih senzorjev posname telo – širino bokov, pasu, ramen, vratu, glave, globino vratnih in ledvenih vbočenj ... Telo skratka premerimo, na podlagi dobljenih podatkov pa računalnik za vsakega posameznika sestavi optimalno ležišče.«
Tri temeljne zahteve
Zanimalo nas je, ali moramo biti pri izbiri ležišča pozorni tudi na material, iz katerega je ležišče narejeno. »Material, iz katerega je ležišče narejeno, je seveda zelo pomemben. Biti mora kakovosten, dovolj trajen, da ležišča ni treba ponovno kupovati po dveh ali treh letih, ter čim bolj naraven, čeprav so tudi sintetične surovine že močno napredovale,« pravi Emil Jarc in dodaja, da lahko izbiramo med klasično vzmetnico, žepkastimi vzmetnicami, penastimi ležišči, iz naravnega lateksa ali sintetičnih pen, ter vodnimi ležišči. »Za najbolj kakovostna ležišča se še vedno uporabljata naravni lateks ali kombinacija žepkastih vzmeti z oblogo iz naravnega lateksa. Lateks ima dolgotrajno elastičnost, ni alergen, lahko mu spreminjamo trdoto in ga oblikujemo consko.«
Pri podjetju Dollar menijo, da mora ustrezno ležišča zadostiti trem temeljnim zahtevam – ortopedski ustreznosti, udobnosti in vsaj desetletni uporabni dobi. Da bi ležišče zadostilo ortopedskim standardom, mora biti iz materialov, ki omogočajo točkovno prilagajanje telesu. Ti materiali so lateks, pena, voda in posebna vrsta žepkastih vzmetnic (TFK). Klasične vzmetnice so prilagodljive ploskovno in zato z vidika ortopedske ustreznosti niso primerne.
Za pravo podporo telesu in hrbtenici je ključnega pomena trdota. Pri tem moramo biti pozorni, da ležišče ni pretrdo, saj pretrda ležišča preslabo podpirajo ledveni del, zaradi česar je hrbtenica rahlo ukrivljena. Prav tako seveda niso ustrezna niti premehka ležišča. Pravilno trdoto ležišča je moč izbrati na podlagi teže in višine posameznika.
Pomembna pa je tudi struktura jedra. Še nedolgo tega so bila vsa ležišča po vsej površini enako trda, novejša znanstvena spoznanja pa so prinesla ležišča, ki z različnimi stopnjami trdote po površini omogočajo boljše prileganje. Novejša ležišča so razdeljena v tri do sedem con, ki sledijo in posnemajo obliko telesa. Najboljša med njimi so sedemconska.
Udobje in uporabna doba
Dobro ležišče je tudi udobno ležišče, občutek trdote mora zato biti ravno pravšnji. Ležišče mora s svojo trdoto omogočati pravilno podporo, po drugi strani pa mora biti ravno prav udobno – po občutku ne sme biti ne premehko in ne pretrdo. Noben del telesa ne sme biti preveč obremenjen. Vedeti je treba, da prevelike točkaste obremenitve povzročajo slabo prekrvitev podkožja na stisnjenem delu in preveč impulzov za obračanje med spanjem. Z udobjem je povezana tudi primerna toplota, zato so sodobna ležišča izdelana iz materialov, ki uspešno odvajajo odvečno vlago in so sposobni uravnavati temperaturo, tako da nam ni ne prevroče in ne premrzlo.
Na ustreznost ležišča morajo biti pozorni tudi tisti, ki imajo alergije, saj jim neustrezna ležišča lahko povzročijo veliko težav. Lateks je na tem področju v absolutni prednosti pred drugimi materiali, saj redkokdaj nastopa kot alergen. Zaradi visoke zračnosti in strukture je izrazito negostoljuben do pršic in drugih mikroorganizmov ter zato primeren za osebe z alergijo na pršice.
Ena od zahtev pri izbiri ležišča je tudi doba uporabnosti. Ležišče mora imeti uporabno dobo vsaj deset let, kar pomeni, da mora biti kakovostno. »Navadno so kakovostna ležišča uporabna zelo dolgo, tudi petnajst let in več, vendar jih je zaradi higiene smiselno menjati na osem do deset let,« pravi Jarc in dodaja, da se potrebe z leti spreminjajo, zato se lahko zgodi, da še povsem dobro ležišče po šestih, sedmih ali osmih letih postane neustrezno, ker za posameznika ni več udobno, pa čeprav je še vedno enako kot na začetku. »Seveda je ležišče tudi v tem primeru smiselno zamenjati. V Nemčiji na primer svetujejo menjavo ležišča na pet do sedem let,« pravi Emil Jarc.
Vzglavnik, letveno dno in velikost
Dober in udoben spanec je odvisen tudi od velikosti postelje. Ta mora biti za vsaj osem odstotkov daljša od telesne višine in široka vsaj 80 centimetrov na osebo. Zakonsko ležišče naj bo široko vsaj 180 centimetrov. Pozorni moramo biti tudi pri izbiri letvenega dna in vzglavnika, ki je, tako naš sogovornik, vsekakor pomemben za dobro spanje. »Zaradi različnih načinov spanja, različnih trdot ležišča in različnih postav ljudi univerzalnega vzglavnika, ki bi ustrezal prav vsem, ni. Najboljša rešitev pri nakupu vzglavnika je izbira takega, ki ga lahko nastavimo po višini in po možnosti tudi po trdoti doma, na svojem ležišču. Seveda pa je prav tako pomemben tudi material, iz katerega je vzglavnik narejen.«
Ne nazadnje pozornost zahteva tudi izbira letvenega dna. »Letveno dno je zelo pomemben del ležišča, saj omogoča zračenje oziroma sušenje ležišča. Zavedati se je treba, da del našega znoja pronica skozi ležišče. Če je namesto letvic spodaj polno dno, se tam vlaga nabira, toplota in vlaga pa sta idealna za razvoj plesni in mikroorganizmov,« pravi Jarc in dodaja, da je pomembna tudi prožnost letev. Če obremenjujemo dva prožna materiala, ležišča in letvice, je trajnost in uporabnost ležišča vsekakor daljša. »Pri boljših modelih letvenih podlog se lahko uravnava trdoto posameznih letvic, možno pa je tudi dvigovanje vzglavja in vznožja, celo s pomočjo elektromotorja. Pomembna pa je seveda tudi širina posamezne letvice. Pri posteljnem okvirju je najbolj važno, da je stabilen, spodaj odprt (zračnost) ter ustrezno visok. Ljudje zmotno menijo, da je, če hočejo imeti visoko posteljo, treba kupiti visoko ležišče oziroma vzmetnico. Pa ni tako, višina ležalne površine je odvisna od višine posteljnega okvirja,« še pove Emil Jarc.
