Med radijskim mogotcem Leom Oblakom, lastnikom največje radijske mreže v državi, in prvim možem Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Francem Dolencem, ki zaradi kršitev pripravlja ukrepe proti Oblakovim radiem, je izbruhnil spor, v katerem prvi očitno ne izbira sredstev.
Medtem ko Oblakovim radiem grozijo množični prekrškovni postopki in globe, so se na Dolenca vsula neprijetna vprašanja urednikov istih radiev. V zadnjem času je postal tudi tarča enega od spletnih medijev, za katerim naj bi po neuradnih informacijah stal vplivni radijec. Zamere naj bi se potihoma kuhale že dalj časa, odnosi med njima pa so se začeli krhati, ko je agencija (med drugim) vzela pod drobnogled Oblakovi mreži Radio 1 in Radio Antena ter nepravilnosti tudi sankcionirala. Dodatno so se zaostrili lani spomladi, ko je agencija zaradi kršitev opozorilno ugasnila Oblakove radie v mreži Radio 1.
Vplivni radijec z najbolj poslušano postajo
Oblak je eden glavnih igralcev na radijskem trgu. Njegov Radio 1 je najbolj poslušan med vsemi postajami, znano je tudi, da je že več let narekoval medijsko zakonodajo, s katero imamo mediji velike težave. V zadnjih letih mu je uspelo vzpostaviti radijsko postajo z nacionalno pokritostjo. Dejansko je pokupil več manjših (lokalnih) postaj in jih povezal v radijsko mrežo. V njej je danes tako že 18 radiev, ki večino časa oddajajo enak program. Lokalne okvire je presegla tudi druga Oblakova mreža Radio Antena, v kateri je trenutno šest radiev.
Toda Oblak, ki kljub očitkom o slabih delovnih razmerah za zaposlene in honorarne sodelavce povečuje obseg prihodkov, je podobno kot nekateri njegovi konkurenti naletel na težavo. Dovoljenja, ki so jih imeli, naj bi določala, da morajo čez dan v vseh radiih oddajati enotni program, šele ob določenih urah (pozno zvečer) pa bi morali preklopiti na lokalne programe in v eter dajati lokalne novice ter oglase. Kljub temu so našli način, kako bi še naprej delovali kot nacionalne postaje in se hvalili z veliko poslušanostjo, hkrati pa pridobili prihodke od prodaje oglasnega prostora tudi v lokalnih okoljih. V nasprotju s pravili so čez dan poljubno menjali programe med mrežnim in lokalnimi.
Po bližnjicah iz ene težave v drugo
Na največje radijske mreže, ki pokrivajo velik del prebivalstva, so se zaradi tega hitro zgrnili očitki o kršitvah, zato jih je pod drobnogled vzel tudi regulator. Tako je agencija pod vodstvom Dolenca lani sprožila sistematični nadzor nad njihovim delovanjem. Pri radiih Radio Aktual Studio D, Radio Aktual Obala (obvladuje ju skupina Krater Martina Odlazka) in Radio Radio (v lasti Oblaka) so uvedli postopke zaradi napačnih identifikacij programov, medtem ko so pri mrežah Radio 1 (v lasti Oblaka) in Radio Center (v lasti Marka Kolbla) preverjali prej omenjeno nedovoljeno preklapljanje med programi.
Nadzorni postopek je potrdil, da mreže ne spoštujejo programskih zahtev in da kršijo veljavna dovoljenja. Zato so v agenciji posegli po najstrožji sankciji. Sploh prvič v zgodovini so vsem preklicali dovoljenje in jih za dve uri ugasnili. Do tega opozorilnega mrka je prišlo aprila lani, in sicer od polnoči do druge ure zjutraj. Oblakova mreža Radio Antena je bila prav tako v postopku, a se je izognila sankcijam, saj je pravočasno odpravila nepravilnosti.
1
Medtem so radii, za katere so bile ugotovljene kršitve, poskušali odločbo agencije o začasnem preklicu dovoljenj izpodbiti na sodišču, a so bili neuspešni. Namesto da bi prenehali izvajati kršitve, so radijske mreže raje druga za drugo spremenile dovoljenja in legalizirale nedovoljeno stanje. Tako po ugotovitvah agencije še naprej delujejo enako kot prej.
Ker so spremenile dovoljenja, pa so si povzročile (ne)pričakovane tehnične težave. Na radiih namreč čez dan pogosto menjajo lokalni in mrežni program in bi morali obvezno preklapljati tudi posebno identifikacijo RDS, česar jim prej ni bilo treba početi. »To v določenih primerih lahko povzroči težave, ki jih poslušalci zaznajo,« so razložili na agenciji. Radijske mreže tehničnih težav (še) niso sanirale, ker to menda zahteva visoke vložke. Agencija je ne glede na to proti Oblakovim radiem že začela inšpekcijske nadzore, sledili pa bodo prekrškovni postopki.
Oblak: Agencija se spravlja na nas
Oblak je prepričan, da so ukrepi agencije neupravičeni. »Čeprav zakon nikjer ne nalaga, da morata dve lokalni postaji imeti ob isti minuti enako dolg lokalni program, se je agencija odločila, da bo to zahtevala. Zakon samo določa, da mora imeti vsak radio, ki je povezan v mreži, še dve uri svojega programa,« je pojasnil Oblak. Po njegovem mnenju zakon ne določa, da bi morali biti lokalni programi vsak dan ob isti uri sočasno na vseh radiih. Ker se niso želeli odpovedati lokalnemu programu, pa so imeli težave, je dodal.
Kritičen je tudi do najnovejših postopkov pred agencijo. Potrdil je, da jim je ta naložila obvezne preklope na vsak oddajnik, ki jih mora biti 30.000 na leto. »Ker je vsa oprema, ki jo je mogoče kupiti na trgu, narejena za največ en preklop na mesec, prihaja do nenehnih okvar koderjev RDS, agencija pa šteje to kot prekršek. Zato smo naročili izdelavo posebne tehnične opreme, da bomo zadostili (po naši oceni neživljenjskim) zahtevam agencije,« je dodal Oblak.
Čeprav je pod njegovim okriljem največ radiev v državi, opozarja na nesorazmerno število nadzorov agencije nad njimi. To naj bi po njegovem pokazala tudi analiza, ki jo je med drugim posredoval pristojnemu ministrstvu. Tudi sicer Oblak ne skopari z očitki na Dolenčev račun. Proti njemu so vložili tožbo, ker da naj bi leta 2013 neupravičeno zvišal frekvenčnino za več kot 50 odstotkov. Sporen naj bi bil tudi odvzem statusa posebnega pomena TV Primorki, ki je zabredla v globoke finančne težave in čaka na neizbežen konec. Na eni zadnjih sej sveta za radiodifuzijo je Oblak celo javno kritiziral Dolenca. Ta po njegovem mnenju deluje po principu, da implementira odločitev, ki jo je prej sam sprejel, ne oziraje se ne zakonodajo. »Če ni tako, sodelujoči deležnik hitro dobi nož v hrbet in slednji takoj uvidi, da se je direktor (Dolenc, op. p.) odpovedal nadaljnjemu sodelovanju,« je oktobra lani dejal Oblak.
Spletni portal in Virantova stranka
Dolenc je v zadnjih mesecih tudi tarča spletnega medija Portal Plus. Ta mu med drugim očita domnevno oškodovanje državnega proračuna, zlorabo položaja in razpisne malverzacije. Vsebine na Portalu Plus bi lahko potrjevale neuradne informacije, da za njim stoji Oblak. Ne nazadnje je bil lastnik in odgovorni urednik portala soustanovitelj propadle Državljanske liste Gregorja Viranta. Tej pa je infrastrukturno mrežo omogočal prav Oblak. Stranka je bila tudi ustanovljena v Oblakovih prostorih v Stegnah, kjer je delovala.
»Za Portal Plus smo izdelali spletno stran. Zaradi groženj odvetniških pisarn, ki zastopajo Sazas (o njem je Portal Plus prav tako poročal, op. p.), smo sodelovanje prekinili,« zatrjuje Oblak.